Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (13.089-13.113)



  1.      guvernêrka  -e ž () 1. ženska oblika od guverner: kandidira za guvernerko 2. star. guvernerjeva žena
  2.      gúza  -e ž (ū) zastar. zadnjica
  3.      gváš  -a m () um. slikarska tehnika, pri kateri se s pokrivajočimi vodenimi barvami slika zlasti na papir: slika v gvašu // slika v tej tehniki: razstava akvarelov in gvašev; neskl. pril.: gvaš tehnika
  4.      gvélf  -a m (ẹ̑) zgod., v Italiji, v srednjem veku pristaš papeževe politike, usmerjene proti cesarjevi politiki: najprej je bil gvelf, nato gibelin
  5.      gvíšen  -šna -o prid.) nižje pog. gotov, nedvomen: na tem mestu je ulov gvišen / nisem gvišen, da je tako prepričan, trden / je ta brv gvišna? gvíšno prisl.: jutri gvišno pridem ∙ nižje pog. počasi, pa gvišno počasi se daleč pride
  6.      gvózditi  -im tudi gvozdíti -ím nedov. (ọ̄; í) 1. alp. plezati z opiranjem ob dve steni: s skrajnim naporom so gvozdili kvišku 2. zastar. z zagozdo utrjevati; gozditi: gvozditi steber
  7.        inmedm. (; ) 1. posnema glas pri smejanju: ha, smešno; ha, ha, ha, se je smejal 2. izraža posmeh: ha, ti da bi kaj naredil 3. izraža opozorilo, presenečenje: ha, tu je prepad; ha, kje tičiš?
  8.      haaški  -a -o [háš-] prid. () nanašajoč se na Haag: haaška industrija ♦ jur. haaške konvencije meddržavni dogovori, zlasti o vojnem in nevtralnostnem pravu iz leta 1899 in 1907; haaško razsodišče stalno meddržavno razsodišče v Haagu, ki poravnava spore med državami; haaško sodišče glavni sodni organ Organizacije združenih narodov v Haagu, ki sodi o sporih med državami
  9.      hába  -e ž (á) nar. koroško perut, krilo: ptica je zafrfotala s habami
  10.      habína  -e ž () nar. debela šiba: Mati, ki je bila pri brani, je imela v rokah dolgo habino (Prežihov)
  11.      hábiti  -im nedov.) redko pohabljati, kvariti: pri mučenju so jim habili telesa / takšno delo habi človekove umske moči
  12.      habníti  in hábniti -em dov. ( á ā) nar. zahodno suniti, dregniti: s komolcem je habnila moža pod rebra
  13.      hábsburški  -a -o prid. () nanašajoč se na dinastijo Habsburžanov: habsburška monarhija / habsburška politika
  14.      hádra  -e ž () nar. severovzhodno (velika) ruta, pled: ljudje so se zavijali v hadre in suknje
  15.      hádrica  -e ž () nar. ruta, rutica: zavezala si je hadrico na glavo
  16.      háfnij  -a m (á) kem. težko taljiva kovina bele barve, element Hf
  17.      hájc  medm. () nar., klic volu na levo!; ájs: hajc, hajc! je priganjal
  18.      hajdamák  -a m (ā) zgod., v 17. in 18. stoletju udeleženec ukrajinskega kmečkega upora proti poljskemu plemstvu: hajdamaki so se skrivali v stepi // med državljansko vojno po oktobrski revoluciji pripadnik ukrajinske protirevolucionarne vojske: spopad med hajdamaki in boljševiki
  19.      hajdúk  -a m (ū) pri nekaterih južnoslovanskih narodih 1. nekdaj borec, ki se na gverilski način bori proti turškemu okupatorju: četa hajdukov; pesmi o hajdukih 2. slabš. cestni ropar, razbojnik: orožniki ženejo hajduka
  20.      hajdukováti  -újem nedov.) pri nekaterih južnoslovanskih narodih, nekdaj delovati, živeti kot hajduk: ženske so delale doma, moški pa hajdukovali
  21.      hajdúštvo  -a s () pri nekaterih južnoslovanskih narodih 1. nekdaj boj proti turškemu okupatorju: vloga hajduštva v boju za svobodo 2. slabš. razbojništvo: kaznovati zaradi hajduštva
  22.      hájka  -e ž () med narodnoosvobodilnim bojem manjša vojaška ali policijska akcija proti partizanskim enotam: hajke so zajele ves predel; umikati se hajki // pog., ekspr. mrzlično, množično prizadevanje za kaj: hajka za maslom / v pisarni imamo izredno veliko dela, pravo hajko
  23.      hajkáč  -a m (á) ekspr., med narodnoosvobodilnim bojem kdor hajka: vas je bila polna hajkačev
  24.      hájkati  -am nedov. () med narodnoosvobodilnim bojem z manjšo vojaško ali policijsko akcijo nastopati proti partizanskim enotam: policija nas je hajkala cele dneve; Italijani že spet hajkajo po Krimu hájkati se žarg. biti preganjan s takimi akcijami: že več kot tri leta se hajkamo po gozdovih
  25.      hájlovec  -vca m () pog., slabš., pri nacistih kdor (rad) pozdravlja s heil: zagrizen nemškutar in hajlovec

   12.964 12.989 13.014 13.039 13.064 13.089 13.114 13.139 13.164 13.189  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA