Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (12.564-12.588)


  1.      goljúfnost  -i ž (ū) lastnost goljufivega človeka: težko je z njim zaradi njegove goljufnosti ♪
  2.      gólk  -a [u̯k] m (ọ̑) zastar., navadno v zvezi z molk govorjenje, pripovedovanje: šumenje je odgovarjalo molku in golku sprehajalcev ∙ preg. golk je srebro, molk je zlato včasih je bolje, da se kaka stvar, mnenje ne pove ♪
  3.      gólman  -a m (ọ̑) šport. igralec, ki brani gol; vratar: golman je s svojo igro navdušil gledalce; prekršek nad golmanom ♪
  4.      golób  -a m, im. mn. tudi golóbje (ọ̑) domača ali divja ptica z majhno glavo, kratkim vratom in krepkim telesom: golob gruli; gojiti, krmiti golobe; jata golobov / poštni golob ali golob pismonoša ki se uporablja za prenašanje sporočil / divji golob // samec te ptice: ni mogel ločiti goloba od golobice ● knjiž., ekspr. golob miru podoba goloba kot simbol miru; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti ◊ lov. glinasti golob okrogla ploščica, ki, izstreljena v zrak, služi kot leteči cilj za vajo ali tekmovanje v streljanju s šibrami; zool. morski golob velika morska roparska riba s strupeno bodico na repu, Myliobatis ♪
  5.      golóbec  -bca m (ọ̑) star. golob, golobček: trositi golobcem zrna; bel kot golobec ♪
  6.      golobíca  -e ž (í) 1. samica goloba: udomačil si je golobico in nekaj golobov // ekspr. mlada, ljubka ženska: glej ga, kako dvori svoji golobici / kot nagovor si še huda, golobica moja? 2. nav. mn., bot. lističaste gobe s krhkim mesom in živo pisanim klobukom, Russulaceae: smrdljiva golobica; užitna golobica ◊ šport. ciljna kocka pri kegljanju na ledu ♪
  7.      golóbji  -a -e prid. (ọ̑) nanašajoč se na golobe: golobje jajce / golobja obara, rižota; pren. golobje življenje med štirimi stenami // knjiž. ki izraža, kaže milino, krotkost: pogledala ga je s svojimi golobjimi očmi golóbje prisl.: obleka golobje sive barve ♪
  8.      gologlàv  tudi gologláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima golo glavo: gologlav starec / bil je bos in gologlav brez pokrivala ♪
  9.      gololédica  -e ž (ẹ̑) zastar. poledica: bila je huda gololedica ♪
  10.      golomíšiti  -im nedov. (í ȋ) redko slepomišiti: kaj bi golomišili, povejte naravnost // ekspr. pohajkovati, postavati: že nekaj časa golomiši tod okrog ♪
  11.      golomráz  in golomràz -áza -o prid. (ȃ; ȁ á) zastar., navadno v zvezi z zima mrzel, a brez snega: lepa, golomraza zima ♪
  12.      golomrázica  -e ž (ȃ) star. mraz brez snega: golomrazica že dolgo drži; jutranja golomrazica ♪
  13.      golomráznica  -e ž (ȃ) star. mraz brez snega: vdihavati jutranjo golomraznico ♪
  14.      golonág  -a -o prid. (ȃ ā) star. popolnoma, čisto nag ♪
  15.      goloróč  prisl. (ọ̑) nar. z golimi rokami: Da bi sadežev ne poškodovali z motikami, so rili goloroč po zemlji (Prežihov) ♪
  16.      golôta  -e ž (ó) lastnost, značilnost golega: obsojati goloto; golota telesa / peščena golota puščave / golota prostora ∙ ekspr. spoznal je življenje v vsej njegovi goloti kot v resnici je // kar je golo: velik izrez je kazal precej golote ♪
  17.      golôten  -tna -o prid. (ó) zastar. gol: golotne veje / napol golotna ženska ♪
  18.      gólovec  in golóvec -vca m (ọ̄; ọ̄) star. gol, neporasel hrib: strm golovec ♪
  19.      golovíca  -e ž (í) nar. zahodno suha veja: pobirati golovice ♪
  20.      gólšavec  -vca [u̯š] m (ọ́) redko kdor ima golšo; golšar ♪
  21.      goltáj  -a [u̯t] m (ȃ) star. požirek: goltaj vina ♪
  22.      goltàn  -ána [u̯t] m (ȁ á) star. goltanec: zgrabil ga je za goltan ♪
  23.      góltati  -am [u̯t] nedov. (ọ́) 1. nav. ekspr. hitro, hlastno jesti ali piti: bil je zelo lačen, zato je kosilo kar goltal; golta žgance; nenasitno goltati // ekspr. požirati: kar cele kose mesa golta; grlo ga boli in le s težavo golta slino / plamen je goltal papirje / vsak dan golta tablete za živce uživa, jemlje ∙ ekspr. goltal jo je z očmi, s pogledi poželjivo jo je ogledoval 2. ekspr., redko zadrževati, premagovati: goltati gnev, jezo / goltati solze goltáje: goltaje se je zalival z vinom goltajóč -a -e: gledal je v goltajoči plamen ♪
  24.      goltàv  -áva -o [u̯t] prid. (ȁ á) star. požrešen: goltav človek / goltav je bil na žganje goltávo prisl.: goltavo jesti ♪
  25.      goltávec  -vca [u̯t] m (ȃ) star. požrešnež ♪

   12.439 12.464 12.489 12.514 12.539 12.564 12.589 12.614 12.639 12.664  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA