Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (12.326-12.350)



  1.      gimnaestráda  -e ž () šport. vsako četrto leto prirejena mednarodna telovadna prireditev: na gimnaestradi so se zbrali najboljši telovadci sveta
  2.      gimnást  -a m () pri starih Grkih učitelj v gimnaziju: grški gimnasti // knjiž., redko telovadec: biti navdušen gimnast
  3.      gimnástika  -e ž (á) telesne vaje za razvoj in krepitev organizma, telovadba: gojiti gimnastiko; jutranja gimnastika ♦ šport. korektivna gimnastika za popravljanje napak v drži telesa; ritmična gimnastika s posebnim poudarkom na ritmu, lahkotnosti
  4.      gimnaziálec  -lca m () zastar. gimnazijec
  5.      gimnázij  -a m (á) 1. pri starih Grkih ustanova za (telesno) vzgojo: gimnazij v Atenah / gimnaziji spadajo med najpomembnejše oblike grške arhitekture poslopja teh ustanov 2. zastar. gimnazija: vstopiti v gimnazij
  6.      gimnázija  -e ž (á) srednja šola za splošno izobrazbo: obiskovati, dokončati gimnazijo; hoditi v gimnazijo; učiti na gimnaziji; absolventi gimnazije; ravnatelj gimnazije; pog. vpisal se je v prvo gimnazijo v prvi razred gimnazije / večerna gimnazija s poukom v večernih urah; nekdaj: klasična gimnazija s poudarkom na pouku klasičnih jezikov in kulture; realna gimnazija s poudarkom na pouku živih jezikov in prirodoslovnih ved; nižja od prvega do četrtega razreda, višja gimnazija od petega do osmega razreda osemletne gimnazije / ekspr. vsa gimnazija se je zbrala na proslavi dijaki in profesorji gimnazije // stavba te šole: razstava je v gimnaziji; dijaki so se zbrali pred gimnazijo
  7.      gímničen  -čna -o prid. (í) navadno v zvezi gimnični agon, pri starih Grkih tekmovanje v telesnih vajah
  8.      gimnosofíst  -a m () za stare Grke pripadnik staroindijske sekte asketsko živečih filozofov
  9.      ginévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od ginevati: ginevanje starih navad
  10.      gíngav  -a -o prid. () nar. vzhodno šibek, slaboten, bolehen: omožena je bila z gingavim pijancem
  11.      gíniti 1 -em nedov.) knjiž. 1. slabeti, hirati: deklica je bolj in bolj ginila; gine kakor sneg spomladi / njena moč hitro gine; volja mu gine; ekspr. kar ginila je od vznemirjenosti // umirati: množice ginejo od lakote; giniti za svobodo; v mnogih vojnah ginejo ljudje za tuje koristi 2. ponehavati, izgubljati se: strah v njem je polagoma ginil; od dne do dne je bolj ginila sloga in ljubezen / postava gine v meglo, v megli / rdečica ji gine z lic; pesn. mladost, življenje gine ginèč -éča -e in ginóč -a -e: gineč sneg; v trpljenju gineče bitje
  12.      gíniti 2 -em dov. ( ) zastar. ganiti: besede so ga globoko ginile; v srce giniti; prim. ginjen
  13.      gínjenje  -a s () zastar. ganjenost: polastilo se ga je globoko ginjenje
  14.      gínko  -a m () vrtn. parkovno drevo z dvokrpimi listi, po izvoru iz Azije, Ginkgo biloba
  15.      ginljív  -a -o prid. ( í) star. ganljiv: ginljive besede; slovo je bilo zelo ginljivo ginljívo prisl.: ginljivo se poslavljati / delal se je naravnost ginljivo nevednega zelo, močno
  16.      ginljívost  -i ž (í) star. ganljivost: prevzela jo je ginljivost njegovih besed
  17.      gípsati  -am nedov. (í) pog. delati z mavcem, mavčiti: v mavčarni gipsajo / gipsati razpoke v steni
  18.      gipsotéka  -e ž (ẹ̑) sistematično urejena zbirka mavčnih odlitkov kiparskih del
  19.      girlánda  -e ž () iz rož, zelenja spleten venec, obešen v loku: ves prostor je slavnostno okrašen z girlandami / pisane girlande cvetja ♦ arhit. friz z girlandami
  20.      girokómpas  in girokompás tudi žirokómpas tudi žirokompás -a [prvi obliki tudi ži-] m (ọ̑; ) navt. kompas z giroskopom: girokompas krmari ladjo
  21.      gízda  -e ž () star. razkošje, sijaj: pokazala se je v vsej svoji gizdi; stali so tam v gizdi svetlih rokavic in temnih frakov // zastar. gizdavost, nečimrnost: ta nizka čast ni prijala njegovi gizdi
  22.      gizdalín  -a m () ekspr. moški, ki se pretirano skrbno oblači in domišljavo vede: mlad mestni gizdalin; pariški gizdalini; obnaša se kot pravi gizdalin
  23.      gízdati se  -am se nedov. ( ) star. bahati se, postavljati se, ponašati se: mladi lepotci so se gizdali z rožnatimi kravatami
  24.      gízdav  -a -o tudi gizdàv -áva -o prid. (í; á) raba peša ki s svojim videzom ali vedenjem vzbuja pozornost: bil je gizdav in domišljav; gizdave meščanke v dragi kožuhovini / v roki je držal gizdavo palico; nosil je gizdavo uniformo / zastar. gizdav cvet bujen gízdavo tudi gizdávo prisl.: po dvorišču so gizdavo stopali petelini; gizdavo oblečene ženske
  25.      gízdavec  tudi gizdávec -vca m (í; ) zastar. gizdalin, nečimrnik: ošaben gizdavec

   12.201 12.226 12.251 12.276 12.301 12.326 12.351 12.376 12.401 12.426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA