Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (12.276-12.300)



  1.      geografíja  -e ž () veda o zemeljskem površju, o gospodarskih in kulturnih razmerah na njem, zemljepis: študirati geografijo; gospodarska geografija Afrike; obča geografija; strokovnjak za geografijo / profesor geografije ♦ geogr. družbena geografija ki obravnava zakonitosti družbe na zemlji; fizična geografija ki obravnava naravne zakonitosti na zemlji; regionalna geografija
  2.      geográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na geografijo, zemljepisen: geografski položaj dežele; geografska razširjenost rastlin; elementi geografskega okolja; politično—geografske razmere / geografska karta zemljevid; učenci določajo geografsko lego krajev na zemljevidu geografsko širino in dolžinogeogr. geografska dolžina oddaljenost kake točke na zemeljskem površju od začetnega poldnevnika, merjena na vzporedniku; geografski koordinati geografska dolžina in širina kake točke na zemeljskem površju; geografska širina oddaljenost kake točke na zemeljskem površju od ekvatorja, merjena na poldnevniku
  3.      geolóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na geologijo: geološki razvoj; geološka in mineraloška sestava naše zemlje / geološka doba doba v zemeljski zgodovini / geološka karta karta, ki prikazuje sestavo oziroma razvoj zemeljske skorje / strokovnjaki iz geološkega zavoda; geološko raziskovanje
  4.      geometríja  -e ž () veda o lastnosti prostorov in njihovih delov: osnovni pojmi iz geometrije / včeraj smo imeli aritmetiko, danes pa geometrijo pouk geometrije // knjiž., s prilastkom geometrična oblikovanost, razporeditev: geometrija senc in luči / geometrija rim ♦ geom. evklidska geometrija v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici ena vzporednica; neevklidska ali hiperbolična geometrija v kateri se da skozi točko zunaj premice potegniti premici neskončno vzporednic; opisna geometrija ki upodablja prostorske tvorbe v ravnini; prostorska geometrija stereometrija; ravninska geometrija planimetrija; jur. volilna geometrija v nekaterih državah določanje volilnih enot za volitve poslancev glede na koristi strank
  5.      geometríjski  -a -o prid. () nanašajoč se na geometrijo: geometrijski liki; geometrijska tvorba; geometrijsko telo / geometrijska domača naloga ♦ mat. geometrijski dokaz; geometrijsko zaporedje zaporedje, pri katerem je količnik med dvema zaporednima členoma stalen // geometričen: tkanina z geometrijskimi vzorci geometríjsko prisl.: izmenične napetosti in upori se seštevajo geometrijsko ali vektorsko; ta slikar ljubi geometrijsko stroge površine
  6.      geometrízem  -zma m () um. likovno izražanje z geometrijskimi ploskvami, kompozicijami: v zgodnjesrednjeveški ornamentiki prevladujeta geometrizem in linearnost; geometrizem forme
  7.      geometrizírati  -am dov. in nedov. () dati čemu značilnosti geometrijskih tvorb: arhitekt je naravo v parku geometriziral geometrizíran -a -o: geometrizirani motivi živali; geometriziran ornament
  8.      géopolítičen  -čna -o prid. (ẹ̑-í) 1. nanašajoč se na geopolitiko: geopolitične težnje 2. publ. politično-geografski: geopolitični položaj dežele; ukvarjati se z geopolitičnimi vprašanji géopolítično prisl.: živeti na geopolitično izredno izpostavljenih tleh
  9.      georgína  -e ž () grmičasta jesenska vrtna cvetlica z velikimi raznobarvnimi cveti: astre in georgine že cvetejo; rdeča georgina; gomolji georgin
  10.      géotêrmičen  -čna -o prid. (ẹ̑-é) geol. nanašajoč se na temperaturo v notranjosti zemlje: uporaba geotermične energije v praktične namene / geotermična elektrarna / geotermična stopnja globinska razdalja v notranjosti zemlje, v kateri se temperatura spremeni za 1° C
  11.      geránija  -e ž (á) lončna rastlina z navadno rdečimi cveti v velikih kobulih; pelargonija: okno z geranijami
  12.      gêrbera  -e ž (é) vrtn. rastlina z dolgimi peclji in raznobarvnimi, ivanjščicam podobnimi cveti, ki raste v južni Afriki in Aziji: šopek rdečih in rumenih gerber; cvetličarna je dobila novo pošiljko gerber
  13.      gerènt  -ênta in -énta m ( é, ẹ́) v stari Jugoslaviji od vlade začasno imenovani predstojnik občinske uprave: gerenti in župani; gerent občine / gerent posojilnice
  14.      gêri  medm. () nar. zahodno, klic oslu naprej!
  15.      geriatríja  -e ž () proučevanje in zdravljenje starostnih bolezni: pediatrija in geriatrija
  16.      germánij  -a m (á) kem. krhka, trda kovina sivkasto bele barve, element Ge: usmerniki iz germanija
  17.      germaníst  -a m () strokovnjak za germanistiko: slovit germanist / seminar za profesorje germaniste / pog. sestanek germanistov iz drugega letnika slušateljev oddelka za germanistiko
  18.      germanizátor  -ja m () kdor germanizira, ponemčevalec: zagrizen germanizator; gospodarsko nasilje germanizatorjev
  19.      gerontokracíja  -e ž () soc. skupina starejših, starih ljudi, ki ima posredno ali neposredno velik vpliv na politiko: vloga gerontokracije // politična ureditev z vladavino take skupine ljudi: gerontokracija v Sparti
  20.      gerontologíja  -e ž () veda, ki z biološkega in sociološkega vidika raziskuje staranje: razvoj gerontologije
  21.      gêruš  -a m () nar. umetno žganje iz špirita in vode: grenek geruš
  22.      geruzíja  -e ž () zgod. državni zbor starejših mož v stari Šparti
  23.      gêsljenje  -a s (ē) lingv. določanje besednih enot za gesla ali podgesla v slovarju, enciklopediji: merila za gesljenje
  24.      gêslo  -a s (é) 1. kratko izražena programska misel: vsi za enega, eden za vse, to je bilo geslo brigadirjev; razširjali so letake in pisali gesla po zidovih; borbena, politična, propagandna gesla; volilno geslo; gesla francoske revolucije / življenjsko geslo vodilo, načelo 2. nav. ed. dogovorjena razpoznavna beseda: stražarju je moral povedati geslo ♦ fin. geslo hranilne knjižice dogovorjena beseda, ki nadomešča osebno izkaznico in jo mora prinašalec poznati ob dvigu hranilne vloge 3. beseda v slovarju, enciklopediji, navadno s pojasnili vred: novi slovar tujk obsega skoraj trideset tisoč gesel; izbira, razlaga, razpored gesel
  25.      geslóvnik  -a m (ọ̑) lingv. abecedni seznam besednih enot, določenih za gesla ali podgesla v slovarju, enciklopediji: sestaviti geslovnik

   12.151 12.176 12.201 12.226 12.251 12.276 12.301 12.326 12.351 12.376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA