Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (12.239-12.263)


  1.      gáz  -a m (ȃ) 1. v sneg narejena ozka pot: utirati gaz; hodila sta po ozkem gazu 2. navt. razdalja med najglobljo točko ladje in vodno gladino; ugrez: ladja z globokim gazom ♪
  2.      gáz  -í ž (ȃ) 1. v sneg narejena ozka pot: delati gazi; odkidati široko gaz; hoditi po gazi; ozka, shojena gaz; pren. le težko si je utiral gaz med množico 2. navt. razdalja med najglobljo točko ladje in vodno gladino; ugrez: plitva gaz čolna; ladje z gazjo devet in več metrov ♪
  3.      gázda  -e in -a m (ȃ) 1. nižje pog. (hišni) gospodar: ali je gazda doma? // delodajalec: moj gazda mi je dal dva dni dopusta 2. kot pristavek k imenu premožnega moškega, v srbskem okolju gospodar (na kmetiji): gazda Veljko ♪
  4.      gazírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. agr. dodajati tekočini plin: gazirati brezalkoholne pijače 2. tekst. z gorečim plinom ali razžarjenimi ploščami odstranjevati štrleča vlakna, smoditi: gazirati tkanino gazíran -a -o: gazirana preja ♦ agr. gazirano vino vino, ki se peni zaradi dodane ogljikove kisline ♪
  5.      Geigerjev  -a -o [gájg-] prid. (á) fiz., v zvezi Geigerjev števec priprava za zaznavanje ionizirajočih delcev, žarkov: z Geigerjevim števcem iskati uran ♪
  6.      geigerski  -a -o [gájg-] prid. (á) fiz., navadno v zvezi geigerski števec priprava za zaznavanje ionizirajočih delcev, žarkov: na kraj nesreče je prišla ekipa z geigerskimi števci ♪
  7.      géja  in géa -e ž (ẹ̑) geol. nežive sestavine zemeljskega površja na določenem področju: inventarizacija flore, favne in geje Slovenije ♪
  8.      gékon  -a m (ẹ̑) nav. mn., zool. v toplih deželah živeči kuščarji, ki imajo na prstih blazinaste priseske in morejo dajati glasove, Gekkonidae ♪
  9.      genealóški  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na genealogijo: genealoška zveza / genealoške raziskave ♦ biol. genealoško drevo grafični prikaz v obliki drevesa, ki ponazarja razvoj živalstva, rastlinstva; zgod. genealoško deblo grafični prikaz razvoja kake rodbine in rodbinskih zvez ♪
  10.      generácija  -e ž (á) navadno s prilastkom ljudje približno iste starosti, ki živijo v istem času in imajo podobne interese ali nazore, rod: naša generacija tega ni mogla razumeti; nova generacija; pesniška generacija; mlajša generacija pisateljev; vzgojiti več generacij učencev; igralec starejše generacije / tri generacije zdravnikov v družini / generacija, ki je doživela vojno vsi ljudje tistega časa // čas, doba približno tridesetih let: eno generacijo kasneje so se razmere spremenile ♦ biol. generacija otroci enih staršev; filialna generacija vsaka od generacij potomcev roditeljske generacije ♪
  11.      generál  -a m (ȃ) 1. najvišji čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: poveljujoči general; slaven general; drži se ko general pokončno, ošabno ∙ ekspr. generali brez armade voditelji, politiki brez pristašev ♦ voj. general najvišji generalski čin v Jugoslovanski ljudski armadi; general armije čin v Jugoslovanski ljudski armadi, za stopnjo nižji od generala 2. rel. vrhovni predstojnik nekaterih redov katoliške cerkve: jezuitski general ♪
  12.      generalát  -a m (ȃ) zgod., nekdaj ozemlje, podrejeno generalu: karlovški generalat ♪
  13.      generálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki ima večjo, največjo odgovornost, glaven: generalni direktor; generalni konzul; generalni sekretar // ki je po pomembnosti na prvem mestu in navadno tudi največji: generalna direkcija; generalna skupščina Organizacije združenih narodov / generalna vaja generalka 2. ki zajema vse, splošen: generalni plan industrijske izgradnje; napovedati generalno stavko; generalno pooblastilo; generalno popravilo stroja; ekspr. lotila se je generalnega čiščenja stanovanja / generalna linija zunanje politike ◊ geogr. generalna karta topografska karta v majhnem merilu; generalka; muz. generalni bas basovski part, označen s številkami akordov, ki jih izvajalec improvizira na glasbilu s tipkami; navt. generalni tovor kosovno blago večje vrednosti; rel. generalni vikar škofov namestnik v upravnih zadevah škofije; šport. generalni plasma končna razvrstitev tekmovalcev po vsaki etapi ali na zaključku tekmovanja; voj. generalni štab glavni vodstveni organ vrhovnega poveljnika generálno prisl.: avto je generalno popravil generálni -a -o sam., pog.: tovariš generalni; avto je dal v generalno ♪
  14.      generálica  -e ž (ȃ) zastar. generalova žena: stare grofice in generalice ♪
  15.      generalitéta  -e ž (ẹ̑) generalski zbor, generali: japonska generaliteta; generaliteta armade ♪
  16.      generalizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. dognanje, ugotovitev, ki se nanaša na en primer, razširiti na vse podobne primere; posplošiti: nekritično generalizirati generalizíran -a -o: generalizirane predstave so postale pojem; stvari so bile preveč generalizirane ♪
  17.      generálka  -e ž (ȃ) 1. najpomembnejša in zadnja odrska vaja pred premiero: biti pri generalki; javna generalka 2. geogr. topografska karta v majhnem merilu, ant. specialka: merila generalke; to je označeno na generalki 3. zastar. generalova žena: stara generalka ♪
  18.      generálštábovec  -vca m (ȃ-ȃ) žarg. generalštabni oficir ♪
  19.      generátor  -ja m (ȃ) stroj za pretvarjanje mehanske energije v električno: preobremeniti generator; generatorji hidroelektrarne; obratovanje generatorja / električni generator ♦ elektr. enosmerni generator za proizvajanje enosmerne električne napetosti; dinamo; izmenični generator za proizvajanje izmenične električne napetosti; teh. parni generator parni kotel z zelo veliko zmogljivostjo; plinski generator naprava za proizvajanje plinastega goriva iz trdnega ♪
  20.      generírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. knjiž. povzročati nastanek česa; porajati, ustvarjati: turizem generira nova delovna mesta ♦ elektr. računalnik generira podatke 2. lingv. tvoriti nove jezikovne enote iz danih jezikovnih enot po določenem postopku: generirati povedi, sintagme ♪
  21.      genétičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na genezo; razvojen, izvoren: genetična odvisnost med duhovnim in umetniškim prizadevanjem / genetična metoda, razlaga 2. biol. genski: genetična mutacija; genetične posledice termonuklearne katastrofe genétično prisl.: pojav je genetično vezan na družbene razmere ♪
  22.      genéza  -e ž (ẹ̑) knjiž. izvor, nastanek in razvoj česa: opisovati genezo njegovega razmerja do družbe; socialna in psihološka geneza; geneza literarnega dela; geneza pesnikovega ustvarjanja; podatki o genezi romana ♦ med. geneza bolezni; rel. Géneza svetopisemska knjiga o nastanku sveta in človeka ♪
  23.      geniálen  -lna -o prid. (ȃ) ki je izvirno ustvarjalen in ima najvišje duševne sposobnosti: genialen človek; genialen iznajditelj, slikar, znanstvenik / ekspr. za kaj takega mu ni treba biti ravno genialen // ki vsebuje, izraža izvirno ustvarjalnost in najvišje duševne sposobnosti: genialna matematična formula; genialna iznajdba; ekspr. to ti je genialna misel; genialno delo / genialna sila geniálno prisl.: hipotezo je pozneje genialno dokazal / iron. znala je genialno zapravljati ♪
  24.      geniálnost  -i ž (ȃ) najvišja, izvirno ustvarjalna sposobnost: odrekati, priznavati komu genialnost; iznajditeljska, pesniška genialnost ♪
  25.      génij  -a m (ẹ́) 1. izvirno ustvarjalen človek z najvišjimi duševnimi sposobnostmi: on je genij; literarni, pesniški genij; umetniški genij; spoznanje genija; zgodovinska vloga genija / iron. to neumnost je lahko naredil samo tak genij, kot je on 2. knjiž. najvišja, izvirno ustvarjalna sposobnost, duh: verovali so v njegov iznajditeljski genij; izpričati svoj ustvarjalni genij; genij komponista // bistvene značilnosti, značaj česa: avtorjevo delo predstavlja sintezo germanskega in latinskega genija Belgije; to je tuje našemu narodnemu geniju 3. v rimski mitologiji bitje, ki spremlja in varuje človeka od rojstva do smrti: dobri geniji; pren., pesn. genij ljubezni, zvestobe ♪

   12.114 12.139 12.164 12.189 12.214 12.239 12.264 12.289 12.314 12.339  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA