Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (12.001-12.025)


  1.      formálnost  -i ž (ȃ) kar se mora opraviti glede na predpise v upravni ali pravni službi: formalnosti so trajale izredno dolgo; izpolniti, opraviti formalnost; obmejne formalnosti so bile hitro mimo; uredil je že vse potrebne formalnosti / preskočiva vse formalnosti in se na kratko pogovoriva // nav. ekspr. kar je komu nepomembno, nebistveno: to, kje si v službi, je zame le formalnost ♪
  2.      fórmati  -am nedov. in dov. (ọ̑) 1. teh. izdelovati (livarske) forme: strojno formati 2. redko oblikovati: formati lončeno posodo ♪
  3.      fórma víva  fórme víve ž (ọ̑-ȋ) razstava kiparskih del na prostem, ki so nastala pri skupnem delu kiparjev na istem (razstavnem) prostoru: načrt za formo vivo / Forma viva v Kostanjevici ♪
  4.      fórminga  in formínga -e ž (ọ̑; ȋ) muz., pri starih Grkih glasbilo s strunami: spremljati petje s formingo ♪
  5.      formíranje  -a s (ȋ) glagolnik od formirati: dokončno formiranje kipa / vplivati na formiranje cen; proučiti formiranje dohodkov / formiranje partizanskih enot / formiranje novega človeka; skrbeti za vzgojo in formiranje strokovnjakov ♪
  6.      formíranost  -i ž (ȋ) značilnost formiranega: socialna formiranost / kljub precejšnjemu številu slik ni mogoče govoriti o formiranosti tega slikarja ♪
  7.      formírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. dajati čemu določeno obliko; oblikovati: formirati glavo kipa / cene v gostinstvu je treba formirati na osnovi ekonomsko utemeljenih kalkulacij 2. dajati čemu bistvene značilnosti: formirati demokratične družbene odnose; v tem času se je formirala država; formirati se kot narod / denarni fondi se formirajo iz raznih virov nastajajo, se ustvarjajo 3. sestavljati skupino za določene naloge: formirati odbor za proslavo; formirati vojaško enoto / odred se je formiral iz prostovoljcev 4. z vzgojo povzročati pozitiven razvoj osebnosti: šola formira mlade ljudi / formirati človekovo osebnost / strokovne šole formirajo predvsem strokovnjake formíran -a -o: formiran član naše družbe; tu je bil formiran glavni štab; prosto formirana cena ♪
  8.      fórmula  -e ž (ọ̑) 1. z dogovorjenimi znaki izraženi odnosi, zakonitosti med stvarmi ali pojmi, obrazec: izpeljati formulo; svojo ugotovitev je zapisal v obliki formule ♦ bot. cvetna formula z dogovorjenimi znaki izražena zgradba cveta // mat. v matematični obliki podano pravilo za računanje: formula za ploščino lika / matematična formula // kem. s kemijskimi simboli izražena sestava spojine: formula žveplene kisline / empirična formula ki kaže elemente v spojini in njihovo medsebojno razmerje; strukturna formula ki podaja poleg elementov v spojini in njihovega razmerja tudi število valenc in razporeditev atomov v molekuli / kemijska formula 2. predpisano ali ustaljeno besedilo za določene namene: zbiral je razne magične formule; formula tožbe; formula za prisego / vljudnostne formule fraze 3. publ. splošno kratko pravilo, izhodišče za kaj: iskati novo formulo za koeksistenco; njegova formula za umetniško ustvarjanje izključuje iracionalno / razlagal je formulo: umetnost zaradi umetnosti ♪
  9.      formulíranje  -a s (ȋ) glagolnik od formulirati: slog, ki je značilen za formuliranje zakonov / formuliranje načel gospodarske politike ♪
  10.      fortepiáno  -a m (ȃ) zastar. klavir: igrati na fortepiano ♪
  11.      fórtran  -a m (ọ̑) elektr. programski jezik za reševanje tehničnih in naravoslovnih problemov na osnovi matematičnega izražanja: napisati program v fortranu ♪
  12.      fórum  -a m (ọ̑) navadno s prilastkom 1. voljeno ali imenovano telo, pristojno za odločanje v določeni stvari: v zadevo je posegel višji forum; obrniti se na nižji forum; politični, sindikalni forumi; forumi revolucionarne oblasti / publ. odgovorni, odločujoči forumi // publ. skupina ljudi, na katero se kdo obrača: spregovoriti o problemu pred širokim forumom bralcev 2. javno mesto, kjer se o čem razpravlja, odloča: na vseh mednarodnih forumih se bojujemo za ekonomsko pomoč državam v razvoju / na tem visokem forumu je treba razpravljati tudi o gospodarstvu ♪
  13.      fórum  fóra in -a m (ọ̑) pri starih Rimljanih večji prostor v mestu, obdan z javnimi zgradbami: trgovanje na forih / rimski forum ♪
  14.      fórželj  -žlja in -na [žǝl] m (ọ́) nar. veriga (za privezovanje goveda k jaslim) ♪
  15.      fosforescénca  -e ž (ẹ̑) fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe zaradi zunanjih vplivov, ko ti prenehajo: povzročiti fosforescenco ♪
  16.      fosforescírati  -am nedov. (ȋ) 1. fiz. sevati za snovi značilno svetlobo zaradi zunanjih vplivov, ko ti prenehajo: kazalci in številke na uri fosforescirajo; ta snov fosforescira 2. knjiž. svetlikati se: noč je bila temna in morje je fosforesciralo; pren., ekspr. resničnost pošastno fosforescira zaradi notranje gnilobe fosforescirajóč -a -e: fosforescirajoči kazalci ure; globokomorske živali imajo po telesu fosforescirajoče organe ♪
  17.      fotéljček  -čka m (ẹ̑) manjšalnica od fotelj: otroci imajo mizico s foteljčki ∙ ekspr. priboriti si kakšen foteljček v parlamentu mesto, položaj ♪
  18.      fóto  m neskl., tudi fóto -a; mn. neskl., prvi pomen tudi fótosi (ọ̑) 1. pog. fotografija: pokaži mi svoj foto / elipt., publ., kot označba avtorstva foto: Delo 2. z lastnim imenom fotografsko podjetje: foto XY 3. pog. fotografski aparat: ima nov foto ♪
  19.      fótoamatêr  -ja m (ọ̑-ȇ) kdor se nepoklicno ukvarja s fotografijo: klub fotoamaterjev ♪
  20.      fótoamatêrstvo  -a s (ọ̑-ȇ) nepoklicno ukvarjanje s fotografijo: razvoj fotoamaterstva ♪
  21.      fótocélica  in fóto célica -e ž (ọ̑-ẹ̑) fiz. priprava, ki na osnovi fotoefekta pretvarja spremenljivo osvetljenost v električni tok ♪
  22.      fótofíniš  -a m (ọ̑-ȋ) šport. fotografski posnetek prihoda tekmovalcev, zlasti tekačev, kolesarjev, na cilj, po katerem se določi njihov vrstni red: zmagovalca so določili s fotofinišem // fotografska kamera z elektronsko uro za avtomatsko snemanje vrstnega reda in zapis doseženega časa ob prihodu tekmovalcev, zlasti tekačev, kolesarjev, na cilj ♪
  23.      fotográf  -a m (ȃ) kdor se (poklicno) ukvarja s fotografiranjem: slike je dal izdelati fotografu; amaterski fotograf / grem k fotografu; pren. umetnik ni fotograf ♪
  24.      fotográfičen  -čna -o prid. (á) star. fotografski: fotografičen posnetek; fotografična plošča ♪
  25.      fotografíja  -e ž (ȋ) 1. kar nastane na osnovi delovanja svetlobnih žarkov na snov, občutljivo za svetlobo, slika: izdelati, povečati fotografijo; album s pokrajinskimi fotografijami / barvne in črno-bele fotografije / reklamna fotografija; razstava umetniške fotografije / spoznati koga po fotografiji ♦ film. direktor fotografije 2. ed. dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem takih slik: razvoj fotografije; področje barvne fotografije ♪

   11.876 11.901 11.926 11.951 11.976 12.001 12.026 12.051 12.076 12.101  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA