Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (11.839-11.863)



  1.      fibroín  -a m () biol., kem. beljakovina, ki sestavlja naravna svilena vlakna
  2.      fíbula  -e ž () 1. arheol. zaponka za spenjanje oblačila in za okras: bronasta fibula; razstava fibul 2. anat. kost na zunanji strani goleni; mečnica
  3.      fícek  -cka m () nekdaj novec majhne vrednosti: v roke mu je stisnil nekaj fickov // ekspr. denar sploh: čisto sestradan je bil in brez ficka; za te ficke se res ne splača delati ∙ ekspr. nimam niti ficka nimam popolnoma nič denarja
  4.      fíčnik  -a m () pog., ekspr. novec majhne vrednosti: ima poln žep samih fičnikov // denar sploh: s tistimi fičniki, ki so jih dobili prvega, niso mogli živeti
  5.      fíčo  -ta in -a m () pog. tip manjšega osebnega avtomobila znamke Fiat: garaža je komaj za fičota dovolj velika
  6.      fíga  -e ž (í) 1. nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi ali njegov sočni, sladki sad: med trtami so rasle tudi fige; jesti, obirati fige / suhe fige 2. pog., pri zavrnitvi, zanikanju pest s palcem, položenim med kazalec in sredinec: narediti, pokazati figo; pomolil mu je figo; star. moliti fige komu 3. nav. mn. okrogel iztrebek, zlasti konjski: pobirati fige po cesti 4. pog., ekspr. kar je malo vredno, nepomembno: vsako figo si zapiše; joka za vsako figo; ljudi so kaznovali za najmanjšo figo; prepira se za prazno figo // nizko malo vreden, nepomemben človek: ti si figa proti njemu 5. nižje pog., ekspr., v prislovni rabi izraža a) navadno v zvezi z en močno zanikanje ali zelo majhno mero: vi me figo brigate; doma je eno figo dobil; to je eno figo vredno b) v povedni rabi omalovaževanje: figa je vse skupaj / elipt. prava figa, če me premestijo 6. nižje pog., v medmetni rabi izraža močno zanikanje: figo, tebe že ne bom ubogal; saj smo pridni. Figo ste pridni ● pog., ekspr. ista figa je, če grem ali ne vseeno je; pog. držati figo za koga želeti komu, da bi se mu kaj uresničilo, posrečilo; pog. obljubil mu je, v žepu pa je držal figo obljube ni nameraval izpolniti; pog. zmeraj je na cesti kot konjska figa vedno hodi okrog, nikoli ga ni doma
  7.      fígast  -a -o prid. (í) pog., ekspr. nesposoben, slab: zares sem figast delavec, ker ne znam nič spraviti skupaj
  8.      figúra  -e ž () 1. um. likovno upodobljen predmet ali živo bitje; kip, podoba: kipar je dokončal figuro borca; slikar se je poleg tihožitij največ ukvarjal z ženskimi figurami; zbirka bronastih figur / voščene figure lutke / na vrčih so vrezane različne figure likigeom. geometrična figura geometrični lik 2. nav. ekspr., s prilastkom oseba kot nosilec kake lastnosti: ta tvoj znanec je res simpatična figura / nikoli si ne bi mislil, da je ta človek tako klavrna figura / predsednik je v društvu čisto navadna figura njegove funkcije dejansko opravljajo drugislabš. on je zraven samo za figuro on pri stvari nič ne pomeni, ne koristi // oseba, lik, zlasti kot literarna upodobitev: centralna figura komedije; karakterna dramska figura; postranska figura v romanu / igralci so ustvarili res dobre figure 3. redko postava: kroj je primeren le za majhne figure 4. šah. vsak od različno izoblikovanih predmetov za igranje šaha, razen kmeta: dobiti, menjati, postavljati figure / igrati z belimi, črnimi figurami; eksponirana figura; težka figura trdnjava ali dama; blokada figure / šahovske figure // igr. igralna karta s podobo, navadno živega bitja: na sedmico je vrgel figuro 5. skupina med seboj povezanih gibov pri plesu ali nekaterih športih: drsalca sta izvajala zelo zahtevne figure; plesala sta brez figur / godba igra zadnjo figuro četvorke / pilot je delal drzne figure obrate, akrobacije 6. lit. posebej izbrani in uporabljeni glasovi ali besede za pesniško izražanje: govorna, pesniška, retorična figura / besedna, glasovna figura 7. muz. skupina tonov, ki se ponavlja: klavirska spremljava iz enoličnih figur
  9.      figurácija  -e ž (á) 1. um. likovno izražanje z upodabljanjem stvarnega, konkretnega sveta, zlasti živih bitij: meja med figuracijo in abstrakcijo ni več ostro začrtana 2. muz. melodični okrasek: bogastvo figuracij v melodijah baročnih skladateljev
  10.      figurálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na figura 1 in 5: figuralna kompozicija, slika / figuralni ples / figuralni let letala ♦ muz. figuralna glasba glasba v 17. in 18. stoletju, ki uporablja ustaljene figure; um. figuralna umetnost umetnost, ki upodablja stvarni svet, zlasti živa bitja figurálno prisl.: figuralno okrašen kapitel
  11.      figurálik  -a m (á) um. umetnik, ki upodablja stvarni svet, zlasti živa bitja: razstava predstavlja slikarja kot portretista, krajinarja in figuralika
  12.      figurálika  -e ž (á) um. likovno upodabljanje stvarnega sveta, zlasti živih bitij: ta slikar se je največ ukvarjal s figuraliko // likovna dela s takimi motivi: na razstavi so portreti, figuralika, tihožitja in krajinske kompozicije
  13.      figurálnost  -i ž () um. lastnost, značilnost figuralnega: slikar se je hote odmaknil od figuralnosti
  14.      figuratíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na figuracijo ali na figura 5: slikati na figurativen način; figurativno kiparstvo, slikarstvo / figurativna umetnost figuralna umetnost / figurativen ples // knjiž. okrašen, olepšan: figurativno izražanje figuratívno prisl.: figurativno povedati, slikati
  15.      figuratívnost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost figurativnega: figurativnost starega slikarstva; preplet surrealizma in čiste figurativnosti / figurativnost pesniške besede
  16.      figurína  -e ž () knjiž. kipec, figurica: figurina iz brona; po policah so bile razstavljene v narodne noše oblečene figurine / figurina v modnem časopisu
  17.      fíkcija  -e ž (í) kar je izmišljeno in v resničnosti ne obstaja: prizorišče v drami je kljub določenosti ostalo fikcija / literarna, pesniška fikcija / znanstvena fikcija znanstvena fantastika // knjiž., redko domneva, dozdeva: pri preiskavi je izhajal iz fikcije, da se je stvar zgodila v tem času ◊ jur. pravni predpis, ki ima določeno dejstvo za obstoječe, čeprav v resnici ne obstaja
  18.      fikoeritrín  -a m () bot. rdeče barvilo, ki ga imajo zlasti modro zelene in rdeče alge
  19.      fiksácija  -e ž (á) 1. knjiž. trdna namestitev, pritrditev: fiksacija jezika pri umetnem dihanju; fiksacija zobne krone 2. psih. kar se je vtisnilo v človekovo zavest oziroma podzavest ali se je ustalilo v obnašanju: človek, ki ga je v življenju komaj poznal, mu je postal po smrti fiksacija // končni proces v nastajanju navade
  20.      fíksati  -am nedov. () 1. nižje pog. nadlegovati razburjati koga z neupravičenimi zahtevami, ukazi: že cel dan me fiksa 2. žarg., v zvezi z ga počenjati neumnosti, lahkomiselnosti: to smo ga fiksali fíksati se žarg. vbrizgavati si, jemati mamila: že dalj časa se fiksa
  21.      fiksatív  -a m () um. snov za površinsko utrditev, zaščito barvne plasti: mešal se je vonj fiksativa in oljne barve
  22.      fiksátor  -ja m () kozm. snov, ki se dodaja parfumom za zaviranje izhlapevanja: izdelovanje fiksatorjev za parfumska olja
  23.      fiksírati 1 -am dov. in nedov. () 1. trdno namestiti kaj v določenem položaju ali na določenem mestu, pritrditi: fiksirati anteno; fiksirati reflektorje // trdno določiti: fiksirati datum ekskurzije; fiksirati pozicijo kamer / publ.: v pogodbi fiksirati minimalne mezde; fiksirati naloge inšpekcije 2. knjiž. določiti čemu dokončno podobo, zlasti v umetniški dejavnosti: portretist fiksira gib; režiser je fiksiral situacijo 3. nedov., pog. napeto, nepremično gledati koga: fiksirati sogovornika; ostro ga je fiksiral in tehtal 4. fot. kemično odstraniti za svetlobo občutljivo snov z neosvetljenih delov filma: fiksirati film / fiksirati fotografijo 5. biol., kem. kemično obdelati kaj, da se ohrani v določenem stanju: fiksirati preparat; fiksirati s formalinom ◊ gled. fiksirati besedilo dokončno pripraviti, obdelati ga za uprizoritev; med. fiksirati zlomljeni ud z oporami ga napraviti negibljivega; šah. fiksirati kmeta preprečiti mu napredovanje; tekst. fiksirati tkanino s toplotnim ali kemičnim postopkom doseči, da se tkanina pri nadaljnji predelavi ne krči ali razteza; um. fiksirati barvo površinsko utrditi, zaščititi barvno plast fiksíran -a -o: dajatve so bile fiksirane v urbarjih; nezadostno fiksirane meje / fiksirani pojmi ustaljeni
  24.      fiksírati 2 -am nedov. () nižje pog. nadlegovati koga z neupravičenimi zahtevami, ukazi: večkrat sitnari in fiksira otroke
  25.      fiktíven  -vna -o prid. () ki v resničnosti ne obstaja, izmišljen: fiktiven svet grozečih nevarnosti; osebe v njegovem romanu so fiktivne; dati fiktivna imena // knjiž. navidezen, dozdeven: s tem dekretom je bil še ta fiktivni pouk slovenščine odpravljen; njegova moč je le fiktivna ◊ geom. fiktivna ravnina neskončno oddaljena ravnina

   11.714 11.739 11.764 11.789 11.814 11.839 11.864 11.889 11.914 11.939  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA