Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (1.126-1.150)


  1.      destilárna  -e ž (ȃ) obrat za destilacijo: modernizirati destilarno ♪
  2.      destinatár  -ja m (á) knjiž. komur je kaj namenjeno, zlasti listina ali spis, prejemnik: destinatar dokumenta ♪
  3.      devíčar  -ja m (ȋ) num. ogrski zlatnik s podobo Matere božje ♪
  4.      dežníkar  -ja [dǝž] m (ȋ) izdelovalec, popravljavec dežnikov ♪
  5.      dežníkarica  -e [dǝž] ž (ȋ) ženska oblika od dežnikar: dežnikarica je odprla še eno popravljalnico ◊ bot. užitna lističasta goba z gibljivim obročkom na betu, Macrolepiota ♪
  6.      dežníkarski  -a -o [dǝž] prid. (ȋ) nanašajoč se na dežnikarje: dežnikarska obrt ♪
  7.      diaréja  -e ž (ẹ̑) med. nenormalno pogostno iztrebljanje; driska: ima močno diarejo ♪
  8.      diárij  -a m (á) zastar. dnevni zapiski, dnevnik: samostanski diariji in kronike ♪
  9.      diaróičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na diarejo: diaroičen bolnik / diaroično blato ♪
  10.      dignitár  -ja m (á) knjiž., redko dostojanstvenik, zlasti cerkveni ♪
  11.      dikcionár  -ja m (á) zastar. knjiga, v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene; slovar ♪
  12.      dímnikar  -ja m (ȋ) kdor poklicno čisti, ometa dimnike: šel se je učit za dimnikarja; sajast dimnikar; je črn kot dimnikar ∙ ekspr. navsezgodaj sem srečal dimnikarja po ljudskem verovanju danes bom imel srečo; danes bom doživel nekaj veselega ♪
  13.      dímnikarček  -čka m (ȋ) manjšalnica od dimnikar: mlad, sajast dimnikarček ♪
  14.      dímnikarica  -e ž (ȋ) star. dimnikarjeva žena ♪
  15.      dímnikarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dimnikarje: dimnikarska lestev; dimnikarsko delo / dimnikarski mojster ♪
  16.      dímnikarstvo  -a s (ȋ) dimnikarska obrt ♪
  17.      dinamítar  -ja m (ȋ) žarg. 1. kdor se ukvarja z razstreljevanjem z dinamitom: bil je izkušen dinamitar 2. rib. kdor lovi ribe z metanjem razstreliva v vodo: ribiški zakon preganja dinamitarje ♪
  18.      dinamítarstvo  -a s (ȋ) žarg., rib. lovljenje rib z metanjem razstreliva v vodo: dinamitarstvo je kaznivo ♪
  19.      dínar  -ja m, pri označevanju vrednosti, cene dínar dinárja in dínarja (ȋ; ȋ ȃ, ȋ) denarna enota Jugoslavije in nekaterih drugih držav: tole stane dva dinarja in petdeset par; škoda znaša več milijonov dinarjev; za delo je plačal dvajset tisoč dinarjev; vstopnice so po pet dinarjev [5 din] / prizadevanja za stabilizacijo dinarja / novi, stari dinar ob denominaciji dinarja leta 1965 v razmerju 1 : 100 ♦ fin. devizni dinar računska valuta, v kateri je obračunana tuja valuta po uradnem tečaju; obračunski dinar računska valuta, v kateri je obračunana konvertibilna valuta po uradnem tečaju // kovanec v vrednosti te enote: dinarji so se žvenketaje razsuli po tleh; imaš dva dinarja? ● ekspr. nimam niti dinarja nimam popolnoma nič denarja; metati dinar odločiti se glede na to, na katero stran pada (dinarski) kovanec; ekspr. gleda na vsak dinar je varčen; je skop; ekspr. vsak dinar trikrat obrne veliko premišlja, preden se odloči za nakup; je varčen; publ. naši gostinci gledajo goste samo skozi dinar mislijo samo na denar, zaslužek; pog. en dinar gor ali dol, kaj bi gledal na to naj te ne skrbi preveč, koliko plačaš ♪
  20.      dínarček  -čka m (ȋ) ekspr. manjšalnica od dinar: za tole sem plačal devetdeset dinarčkov / vsak dinarček sproti zapravi / s težavo je odštel tiste dinarčke ♪
  21.      dínarec  -rca m (ȋ) antr. pripadnik dinarske rase ♪
  22.      dinaríd  -a m (ȋ) antr. pripadnik dinarske rase: alpidi in dinaridi ♪
  23.      dínarski 1 -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na dinar: dinarske cene / publ. kupiti za dinarska sredstva / manjka mi dinarskih kovancev kovancev po en dinar ♪
  24.      dínarski 2 -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Dinarsko gorstvo: dinarska flora ♦ antr. dinarska rasa ♪
  25.      dísaharíd  -a m (ȋ-ȋ) kem. sladkor, ki je sestavljen iz dveh monosaharidov ♪

   1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA