Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (11.064-11.088)


  1.      duhovín  -a m (ȋ) star. zli duh, hudič, demon: bilo je, kot da so se vsi duhovini zarotili proti meni ♪
  2.      duhovína  -e ž (í) star. zli duh, hudič, demon: vile in duhovine / med ljudstvom so bile takrat predstave o duhovinah še močno žive o strahovih, prikaznih ♪
  3.      duhovítost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost duhovitega: očarala jo je njegova duhovitost; bil je znan po duhovitosti; igriva, prirojena duhovitost / novela je polna duhovitosti / smejali so se njegovim duhovitostim šalam, domislicam ♪
  4.      duhovníja  -e ž (ȋ) 1. rel. enota, skupina vernikov, ki ima stalnega duhovnika in je podrejena župniji: fara ima šest podružnic in eno duhovnijo 2. zastar. župnija: skoraj ni bilo hiše v naši duhovniji, ki je ne bi bila obiskala ta bolezen ♪
  5.      duhovníjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na duhovnijo: duhovnijski urad / študira stare duhovnijske kronike ♪
  6.      duhóvnik  -a m (ọ́) kdor opravlja bogoslužje: duhovnik mašuje; župnija je dobila novega duhovnika; katoliški, pravoslavni duhovnik; poganski duhovniki / vojaški duhovnik; pogreb brez duhovnika civilni pogreb; pren., ekspr. postal je duhovnik in apostol revolucionarne miselnosti ♪
  7.      dúhovo  -ega s (ȗ) star. binkošti: nazadnje sva se videla na duhovo ♪
  8.      duhóvski  -a -o prid. (ọ́) 1. star. duhovniški: duhovski poklic, stan; pogosto zahaja v duhovsko družbo / duhovske knjige verske, nabožne; duhovska gosposka cerkvena oblast 2. zastar. duhoven, duševen: bil nam je duhovski voditelj; nasprotja med duhovskim in materialnim delom človeka duhóvsko prisl.: duhovsko se oblačiti; sam.: v njegovem obnašanju je nekaj duhovskega ♪
  9.      duhóvstvo  -a s (ọ́) star. 1. duhovniki: nižje, višje duhovstvo; plemstvo in duhovstvo 2. duhovniški poklic: odločil se je za duhovstvo ♪
  10.      duhtéti  -ím nedov. (ẹ́ í) star. dišati, dehteti: šmarnice opojno duhtijo; vse duhti in cvete; brezoseb. duhtelo je po lipovem cvetju duhtèč -éča -e: duhteči cvetovi; duhteča pokrajina; duhteče pecivo ♪
  11.      dúma  -e ž (ú) 1. lit. lirsko-epska ukrajinska ljudska pesem: zbirka dum 2. v carski Rusiji državni zbor, skupščina: sklicati dumo ♪
  12.      dumdúm  neskl. pril. (ȗ) v zvezi dumdum krogla krogla naboja za lahko orožje z narezanim ali vdolbenim vrhom: dumdum krogla mu je razcefrala nogo ♪
  13.      dumdúmka  -e ž (ȗ) pog. dumdum krogla: očitno je bilo, da je rano naredila dumdumka; dumdumka mu je raztrgala čelo ♪
  14.      dumping  -a [dám- in dúm-] m (ȃ; ȗ) ekon. prodaja blaga v tujino pod ceno zaradi potrebe po devizah ali razbremenitve domačega trga: izvajati dumping; napovedali so dumping z lesom in žitom; dumping trgovskega blaga; neskl. pril.: dumping cene ♪
  15.      dúnajčan  -a m (ú) 1. vet. srednje velik kunec modre ali bele barve, ki se goji zaradi mesa in krzna: beli, modri dunajčan 2. čeb. panj s povprek nameščenimi sati v treh enako velikih nadstropjih: imel je lep čebelnjak s sedemdesetimi dunajčani ♪
  16.      dúnajka  -e ž (ú) agr. češnja z rumenimi, z ene strani rdečkasto obarvanimi sadovi; napoleonovka ♪
  17.      dúniti  -em dov. (ú ȗ) redko udariti, suniti: s pestjo ga je dunil / veter je dunil v vrata ♪
  18.      duopól  -a m (ọ̑) ekon. položaj na trgu, kadar prodajata določeno blago samo dva ponudnika ♪
  19.      dúplati  -am nedov. (ȗ) redko loviti polhe po duplinah, duplih: duplarji so hodili po gozdovih in duplali polhe ♪
  20.      dúpleks  -a m (ȗ) 1. muz. petje ali igranje, posneto tako, da se sliši podvojen glas istega pevca ali instrumenta: peti, posneti popevko v dupleksu 2. ptt telegrafiranje, ki omogoča istočasen prenos dveh sporočil v nasprotnih smereh: telegrafirati v dupleksu; neskl. pril.: dupleks telegrafija ♦ papir. dupleks karton karton iz dveh ali več plasti, od katerih je ena iz boljše snovi ♪
  21.      duplikát  -a m (ȃ) drugi izvod, drugi primerek originalne listine ali predmeta, dvojnik: izdati duplikat osebne izkaznice; naredili so mu duplikat zaključnega spričevala; duplikat ključa ♪
  22.      duplírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. dvakrat, na dveh mestih opravljati isto delo, podvajati: nevarno je, da bi se z ustanovitvijo te sekcije delo dupliralo ♪
  23.      dúplja  -e ž (ū) star. votlina, duplina: nastanil se je v vlažni, temni duplji; srečala sta se pred vhodom v skalno dupljo / duplja v stari hruški / skozi duplje v strehi so prodirali posamezni sončni žarki odprtine, luknje ♪
  24.      dúplo  -a s (ú) 1. votlina v deblu; duplina: sršeni so se kar usuli iz dupla; ptiči si delajo gnezda v duplih / drevesno duplo 2. zastar. votlina: prenočil je v vlažnem skalnem duplu ♪
  25.      dúr  -a m (ȗ) 1. muz. diatonična lestvica s poltonoma med 3. in 4. ter 7. in 8. stopnjo: včasih se še zmoti in preide iz enega dura v drugi; igrati v duru / godalni kvartet v D-duru / zmeraj mu je bil bolj pri srcu veseli, zanosni dur kot pa otožni mol; pren., šalj. smrčal je v vseh durih in molih 2. knjiž. veselo, živahno razpoloženje: iz pesmi zveni dur; prebral je množico knjig, napisanih v duru in v molu ♪

   10.939 10.964 10.989 11.014 11.039 11.064 11.089 11.114 11.139 11.164  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA