Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (10.914-10.938)



  1.      drobnopísje  -a s () knjiž. zelo podrobno, natančno opisovanje česa v literarnem delu: zgubljal se je v pretiranem drobnopisju vsakdanjega življenja; pozitivistično drobnopisje
  2.      drobnorísba  -e ž () knjiž. zelo podroben, natančen opis česa v literarnem delu: realistična povest s psihološko drobnorisbo; drobnorisba vaškega življenja
  3.      drôbnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost drobnega: bakterij zaradi njihove drobnosti ni mogoče videti s prostim očesom / drobnost korakov / drobnost sadja
  4.      drobnóst  tudi drôbnost -i ž (ọ̑; ó) redko 1. droben, navadno malo vreden predmet; drobnarija: iz žepov so mu pobrali različne drobnosti: nož, vžigalice, denarnico in vse drugo 2. kar je malo pomembno, nepomembno: pozornost obrača le na drobnosti 3. knjiž. podrobnost, nadrobnost: do zadnjega trenutka niso vedeli za drobnosti zasedanja
  5.      drobnôta  -e ž (ó) knjiž. lastnost, značilnost drobnega; drôbnost:arala ga je s svojo drobnoto
  6.      droboléti  -ím nedov. (ẹ́ í) star. žvrgoleti, peti: nekje v bližini so droboleli slavci; škrjanci drobolijo
  7.      drobtína  -e ž (í) 1. majhen drobec kruha ali peciva: pobirati drobtine po mizi; stresti drobtine s prta; krušne drobtine; pren. nekatere drobtine iz tega razgovora nam je zgodovina ohranila // ekspr. malo pomembna, malo vredna stvar: od časa do časa je dal delavcem kako drobtino; ne bomo se zadovoljevali z drobtinami 2. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina: pri hiši ni niti drobtine kruha; prišel je po drobtino tolažbe 3. mn. drobno zmlet ali zdrobljen posušen kruh: meso povaljamo v jajcu in drobtinah; zabeliti z drobtinami
  8.      drobtínica  -e ž (í) manjšalnica od drobtina: pobrisati drobtinice z mize / od časa do časa si je stranka le priborila kako drobtinico / prepražene drobtinice ◊ bot. materine drobtinice vrtna rastlina z drobnimi belimi cveti v koških, Chrysanthemum parthenium
  9.      drobtínov  -a -o prid. (í) narejen z drobtinami: drobtinovi štruklji; drobtinova juha
  10.      dróga  -e ž (ọ́) 1. nav. mn., farm. surovina rastlinskega ali živalskega izvora, ki se uporablja v zdravilstvu: pripravljati droge; narkotične droge / nabiranje in sušenje drog 2. knjiž. mamilo: uživati droge; omamljenost od droge; prekupčevanje z drogami
  11.      drogíst  -a m () star. drogerist: pojdi k drogistu po mazilo za lase
  12.      drómljati  -am nedov. (ọ̑) 1. igrati na dromljo: zna dromljati 2. star. oglašati se z nizkim, mrmrajočim glasom; brundati: maček zadovoljno dromlja 3. star. z enakomernim udarjanjem povzročati votle glasove; bobnati: ves čas je s prsti dromljal po mizi
  13.      drozgáč  -a m (á) zool. večja ptica pevka s temnimi lisami po belkastem trebuhu; carar: jata drozgačev
  14.      drózgalica  -e ž (ọ̑) zastar. drozga: stresti drozgalico v stiskalnico
  15.      drozgálnik  -a m () agr. posoda za drozgo, ki se rabi zlasti pri proizvajanju piva: pivovarniški drozgalniki
  16.      drózgati  -am in drozgáti -ám nedov. (ọ̑; á ) agr. mečkati, mleti sadje, zlasti grozdje: pred stiskanjem grozdje razpecljajo in drozgajo / drozgati slad v pivovarni
  17.      drôževec  in dróževec -vca m (ó; ọ́) droženka: natočila mu je kozarček droževca
  18.      droží  -í ž mn. ( ) 1. nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta: z drožmi pečen kruh ima poseben okus // star. kvas: ne pozabi kupiti droži 2. usedlina v vinu ali pivu po končanem vrenju: kuhati žganje iz droži; vinske droži
  19.      drožíce  -žíc ž mn.) nar. vzhodno nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta; droži: peči kruh z drožicami
  20.      drožník  -a m (í) droženka: kadar ni imel slivovke, je bil dober tudi drožnik
  21.      dŕsa  -e ž () sled od drsanja, spodrsavanja na tleh: deblo je napravilo velike drse / zbrisati drse na parketu // redko drsalnica, drsnica: z drsanjem ne bo nič, je drsa preveč slaba ● ekspr. mu že drsa poje zaradi starosti, oslabelosti hodi drsajeagr. (plužna) drsa nekdaj opora, na kateri sloni prednji del gredlja; anat. drsa žleb na kosti, po katerem drsi kita ali mišica; geol. drsa od tektonskih premikov zglajena ploskev kamnine
  22.      drsálec  -lca [c in lc] m () 1. kdor se drsa: na drsališču je vsako nedeljo veliko drsalcev // športnik, ki goji drsanje: nastop mladih drsalcev; bil je zares odličen drsalec 2. zool. kljunata žuželka, ki drsi po vodni gladini, Gerris lacustris
  23.      drsálen  -lna -o prid. () 1. nanašajoč se na drsanje: drsalni šport; drsalna revija / drsalni čevlji čevlji, na katerih so pritrjene drsalke; drsalni paršport. drsalni korak tehnika smučanja, pri kateri je gibanje takšno kot pri drsanju 2. nanašajoč se na drsenje; drsen: drsalna ploskev smuči
  24.      dŕsalica  -e ž () nar. drsalnica, drsnica: vsak večer sem drsalico polil z vodo
  25.      dŕsanje  -a s () glagolnik od drsati: zaradi drsanja se je blago na komolcih hitro obrabilo / gledal je njeno počasno drsanje k vratom / otroci se že veselijo kepanja in drsanja; gojiti drsanje; ukvarjati se z drsanjem / zmagati v drsanju ♦ šport. hitrostno drsanje; umetnostno ali umetno drsanje

   10.789 10.814 10.839 10.864 10.889 10.914 10.939 10.964 10.989 11.014  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA