Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (10.864-10.888)


  1.      dríbling  -a m (ȋ) žarg., šport. vodenje žoge z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca; preigravanje: bil je mojster driblinga in točnih podaj / bliskoviti driblingi ♪
  2.      dríča  -e ž (í) zastar. drsalnica, drsnica: otroci so imeli gladko dričo ♪
  3.      dríčati  -am nedov. (ȋ) redko drčati, drseti: pod vrhom je padel in začel dričati navzdol dríčati se nar. gorenjsko drsati se ali smučati se: dričati se po ribniku; dričal se je v družbi dobrih smučarjev; otroci so se ves dan dričali po hribu / gamsi se dričajo po strminah ♪
  4.      drílati  -am nedov. (ȋ) žarg. uriti ali učiti se z mehaničnim ponavljanjem: drilati poštevanko; drilati vajo za nastop ♪
  5.      dristílen  -lna -o prid. (ȋ) star. ki pospešuje iztrebljanje; odvajalen: dristilni čaj ♪
  6.      dristílo  -a s (í) star. zdravilo, ki pospešuje iztrebljanje; odvajalno sredstvo: dati, vzeti dristilo ♦ med. odvajalno sredstvo, ki se daje v danko; klistir ♪
  7.      dristíti  -ím nedov. (ȋ í) star. pospeševati iztrebljanje z odvajalnim sredstvom; čistiti: dristiti bolnika ♪
  8.      dŕkati  -am nedov. (ȓ) zastar. 1. večkrat zdrsniti, zdrkniti: potne kapljice so mu drkale po čelu 2. drsati se: gledala je, kako fantje drkajo po ledu; otroci so se hodili na potok drkat ♪
  9.      dŕkelj  -klja m (ŕ) zastar. palica, krepelec: otroci so z drklji udrihali po oslu ♪
  10.      dŕkniti  -em dov. (ŕ ȓ) zastar. zdrsniti, zdrkniti: solza ji je drknila po licu / ekspr. kar drknil je skozi vrata stekel, švignil ♪
  11.      drkòt  -ôta m (ȍ ó) zastar. drdranje, ropot: drkot koles ♪
  12.      drlèsk  -éska in -êska m (ȅ ẹ́, é) močen udarec, ki ga spremlja rezek glas: z drleskom zapreti vrata ♪
  13.      drléskati  -am tudi drlêskati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑; ē ȇ) z drleskom zapirati: drleskati z okni / vrata kar naprej drleskajo ♪
  14.      dŕma  -e ž (ŕ) nar. slabša trava, ščavje: Tako se je imenoval hrib nad domačijo, ki je bil porasel z drmo, to je s travo, ki so jo ovce imele najrajši (Prežihov) ♪
  15.      dŕmati  -am nedov. (r̄ ȓ) star. tresti, stresati: drmal je mlado jablano ♪
  16.      dŕn  -a m (r̄) star. ruša: s požiganjem suhe trave se uničuje drn ∙ zastar. bolezen ga je spravila pod drn umrl je; ekspr. iti čez drn in strn ne po poti, naravnost čez kakršenkoli svet ♦ šport. tek čez drn in strn tek v naravi po ne posebej pripravljeni stezi; kros ♪
  17.      drnáten  -tna -o prid. (ā) redko zarasel, neobdelan: postaviti hišo na drnatnem terenu ♪
  18.      drnína  -e ž (í) 1. neobdelan, divje porasel svet: poslopje bo stalo sredi drnine 2. zastar. opuščena, s travo zarasla njiva; ledina: krave se pasejo po drnini ◊ alp. strnjen pas gorske trave na sicer golih tleh ♪
  19.      drnjóhati  -am nedov. (ọ̑) ekspr. smrčati: drnjohal je, da se je soba tresla // slabš. spati: dan je že, pa še kar naprej drnjoha ♪
  20.      drnorézec  -zca m (ẹ̑) delavec, ki se ukvarja z rezanjem ruše ♪
  21.      drnóselj  -slja m (ọ́) nar. cibora: posekal je tisti stari drnoselj za hišo ♪
  22.      drò  tudi dró prisl. (ȍ; ọ̑) nar. koroško izraža pritrjevanje; seveda, da: »Greš domov?« »Dro, domov.« // zelo, močno: je dro vesel ♪
  23.      drób 1 -a m, mest. ed. tudi drôbu (ọ̑) 1. ekspr. trebuh: bolečine v drobu 2. star. drobovje: ves drob ima bolan / zaloge premoga v zemeljskem drobu ♪
  24.      dróba  in drôba -e ž (ọ́; ó) petr. usedlina z drobci starejših usedlin in magmatskih kamnin ♪
  25.      drôbcken  -a -o [kǝn] prid. (ȏ) ekspr. zelo droben: drobcken fantek; v zemlji kar mrgoli drobckenih živalic / drobckena pisava ♪

   10.739 10.764 10.789 10.814 10.839 10.864 10.889 10.914 10.939 10.964  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA