Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (10.801-10.825)


  1.      drèk  drêka m, mest. ed. tudi dréku (ȅ é) 1. vulg. neprebavljeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo; blato, govno, iztrebki: stopiti v drek; kurji, pasji, svinjski drek; smrad po dreku; umij se, smrdiš ko drek 2. nizko kar je malo vredno, nepomembno: vsak drek si zapiše; joka za vsak drek; tepec boš ostal, če boš bral takle drek tako slabo knjigo / bil je proti vojni in sploh vsemu temu dreku // malo vreden, nepomemben človek: ti si drek proti njemu / kot psovka na, drek hudičev, da si boš zapomnil, kdaj si izzival 3. nizko neprijeten, zapleten položaj: zdaj si pa res v dreku; zmeraj je pomagal komu iz dreka 4. nizko, v prislovni rabi izraža a) navadno v zvezi z en močno zanikanje ali zelo majhno mero: to me pa res en drek briga; vse si je sam pripravil, doma je en drek dobil; iskal sem, pa sem en drek našel b) v povedni rabi omalovaževanje: drek je vse skupaj / elipt. pravi drek, če me premestijo 5. nizko, v medmetni rabi izraža močno zanikanje ali omalovaževanje: drek, ne bom se pustil; drek, pa taka zabava! ● nizko vse en drek je, če grem ali ne vseeno je; nizko tako za en drek je, da bi ga še otrok lahko pretepel brez moči, šibek; nizko pritožuje se za vsak drek za vsako malenkost; nizko biti, stati do kolen v dreku biti v zelo neprijetnem, zapletenem položaju ♪
  2.      drémalica  -e ž (ẹ́) nar. zgodnja pomladanska rastlina z belimi cveti zvončaste oblike; zvonček ♪
  3.      drémati  -ljem, in drémati tudi dremáti -am nedov. (ẹ́; ẹ́ á ẹ́) 1. biti v stanju med budnostjo in spanjem: oče dremlje; v vlaku je vso pot dremal; dremala je z napol zaprtimi očmi / šel je malo dremat; s smiselnim osebkom v dajalniku: začelo se mu je dremati; komur se dremlje, naj gre spat; pren., pesn. hiše so tiho dremale; nad pokrajino dremlje težek, oblačen dan 2. ekspr. biti prisoten, a nedejaven: strasti so ves čas le dremale v njem; v tem človeku je dremala neka strašna odločnost dremáje: dremaje se pogovarjati; še napol dremaje nam je odprl dremajóč -a -e: dremajoči čuti; dremajoči sopotniki so se prebudili ♪
  4.      dremávec  tudi drémavec -vca m (ȃ; ẹ́) 1. ekspr. kdor dremlje: govoril je tako glasno, da je zdramil celo dremavce v zadnjih vrstah 2. star. dremavica: planiti iz dremavca / na gorki peči se ga je lotil dremavec ♪
  5.      dremávhati  -am nedov. (ȃ) ekspr. zadovoljno dremati: stražarji so dremavhali v toplem bunkerju ♪
  6.      dremávka  -e ž (ȃ) nar. zgodnja pomladanska rastlina z belimi cveti zvončaste oblike; zvonček ♪
  7.      drémec  -mca m (ẹ̄) star. dremavica: v dremcu poslušati ♪
  8.      drémež  -a m (ẹ̑) 1. stanje med budnostjo in spanjem: prebudil se je iz jutranjega dremeža; nihal je med dremežem in budnostjo; prijeten, rahel dremež; pren. zbuditi se iz gospodarskega dremeža // želja, potreba po spanju: dremež se me polašča; otresti se mučnega dremeža 2. slabš. počasen, neroden človek: kaj pa še čakaš in stojiš, dremež ♪
  9.      dremolés  -a m (ẹ̑) nar. grm s suličastimi listi, belimi cveti v socvetjih in črnimi jagodami; kalina ♪
  10.      dremôten  -tna -o prid. (ó) 1. raba peša ki čuti željo, potrebo po spanju: dremoten bolnik; bil je zelo dremoten / dremoten pogled; pren., knjiž. dremotne misli // knjiž. ki povzroča željo, potrebo po spanju: čemeren in dremoten dan; dremotna uspavanka; dremotno šumenje gozdov 2. knjiž. mračen, temačen: dremoten gozd; v dremotni kavarni je bilo samo še nekaj gostov / dremotna svetloba dremôtno prisl.: svetilka je dremotno gorela; dremotno pripovedovati; dremotno razsvetljeno mesto ♪
  11.      dremôtica  in dremótica -e ž (ō; ọ̑) knjiž. dremavica: pogrezniti se v dremotico; biti v nemirni dremotici / prižgal je cigareto, da bi premagal dremotico ♪
  12.      dremúhati  -am nedov. (ū) ekspr. dremati: nekateri so kar stoje dremuhali ♪
  13.      drèn  dréna m (ȅ ẹ́) grm ali nizko drevo z zelo trdim lesom, drobnimi rumenimi cveti v kobulih in koščičastimi plodovi: cvetoč dren; trden, zdrav ko dren / pog. palica iz drena drenovega lesa ∙ ekspr. drži se, kakor bi dren jedel pusto, grdo ♦ bot. rdeči ali nar. pasji dren grmičasta rastlina z rdečimi mladikami, belimi cveti in črnimi plodovi, Cornus sanguinea ♪
  14.      drenáža  -e ž (ȃ) 1. odvajanje vode, zlasti z zamočvirjenih zemljišč: kopati jarke, polagati cevi za drenažo // sistem jarkov in kanalov za to odvajanje: drenaža bo prestregla podtalno vodo in jo vodila v ribogojnico; dograditi drenažo 2. med. odvajanje izcedka iz rane ali telesne votline: odstraniti gnoj z drenažo ♪
  15.      drenážen  -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na drenažo: drenažni jarek; drenažni sistem; drenažne cevi / drenažni trak; drenažna cevka ♪
  16.      dréncati  -am nedov. (ẹ̑) ekspr. nemirno se prestopati, mendrati: otroci so kar naprej drencali / ne zna plesati, samo drenca / kaj še drencate? se obotavljate, omahujete ♪
  17.      drenírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. odvajati vodo, zlasti z zamočvirjenih zemljišč: travnike bi bilo treba čimprej drenirati / zadruga je že začela drenirati delati odtočne jarke, polagati cevi 2. med. odvajati izcedek iz rane ali telesne votline: nosno votlino bo treba drenirati ♪
  18.      drénov  -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na dren: drenov grm; drenov les; drenova palica; suh je kakor drenov klin zelo; kar sem rekel, drži ko drenov klin trdno, nepreklicno ∙ ekspr. danes je pa drenove volje slabe ♪
  19.      drenováča  -e ž (á) redko drenova palica: udaril ga je z drenovačo ♪
  20.      drés  -a m (ẹ̑) oblačilo za nošenje pri vadbi ali tekmovanju: drsalke so nastopile v žametastih dresih / nogometni, smučarski dres ♦ šport. klubski dres oblačilo določene barve z znakom kluba, organizacije; vadbeni dres ♪
  21.      dresêr  -ja m (ȇ) kdor dresira: dreser je udarjal z dolgim bičem; dreser psov / ekspr. bil je pravi dreser ljudi ♪
  22.      dresírati  -am nedov. (ȋ) vaditi, uriti živali v določeni spretnosti: dresirati konje, pse; dresiral je papigo, da bi govorila // ekspr. strogo in mehanično vzgajati z navajanjem k nekritični poslušnosti: vse od rojstva so ga dresirali; učencev niso vzgajali, pač pa dresirali; dresirati vojake ◊ čeb. dresirati čebele s prevaro jih navajati, da obiskujejo tudi cvete, v katerih ne dobijo medičine ali cvetnega prahu; gastr. dresirati dajati jedi lepo obliko, krasiti jo dresíran -a -o: dresiran medved, pes; otrok je bolj dresiran kot vzgojen; predstava dresiranih opic ♪
  23.      dreskáč  -a m (á) zool. večja ptica pevka s temnimi lisami po belkastem trebuhu; carar: na travnik se je spustila jata dreskačev ♪
  24.      dréta  -e ž (ẹ́) močna nit za šivanje usnja: nasmoliti dreto; šivati z dreto / čevljarska, sedlarska dreta ∙ ekspr. dreto vleči smrčati ♪
  25.      dréti 1 dêrem tudi drèm nedov., tudi deró; deríte tudi dríte; dŕl (ẹ́ é, ȅ) 1. silovito in hitro teči: hudournik dere po skalovju; voda močno dere / ekspr. iz nosa mu je drla kri; pot mu je curkoma drl po obrazu; solze so mu drle po licih ∙ preg. tiha voda bregove dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega 2. ekspr. zelo hitro, množično in neurejeno se premikati: ljudje so trumoma drli iz cerkve; vse je drlo na plesišče; otroci so kar drli v cirkus; fantje iz cele vasi so drli skupaj / dekleta kar derejo za njim se navdušujejo zanj // v zvezi z v zelo hitro se bližati čemu slabemu: dreti v propad, nesrečo, pogubo deróč -a -e tudi derèč -éča -e: hudournik je, deroč s hribov, valil skale s seboj; deroča reka ♪

   10.676 10.701 10.726 10.751 10.776 10.801 10.826 10.851 10.876 10.901  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA