Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ar (1.039-1.063) 
- darníca -e ž (í) knjiž., redko darovalka: zahvaliti se darnici ♪
- darník -a m (í) knjiž., redko darovalec: žlahtni duši prazen je zlat dar, če darnik je neprijazen (W. Shakespeare - O. Župančič) ♪
- darotljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž., redko radodaren, darežljiv: bila je prijazna in darotljiva ♪
- darotljívost -i ž (í) knjiž., redko radodarnost, darežljivost: izkoriščali so njegovo darotljivost ♪
- daroválec -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj daruje, podari: zahvaljujemo se darovalcem vencev in cvetja; darovalec krvi krvodajalec; seznam darovalcev / darovalec posestva je zapisan v samostanski kroniki ♪
- daroválka -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki kaj daruje, podari: bogata darovalka ♪
- daroválnik -a m (ȃ) zastar. žrtvenik: položiti dar na darovalnik ♪
- darovánje -a s (ȃ) glagolnik od darovati: zahvalimo se za darovanje cvetja ♦ etn. darovanje izročanje darov ženinu in nevesti ob poroki; rel. darovanje del maše, ko duhovnik daruje Bogu kruh in vino; cerkveno darovanje dajanje denarja za cerkvene potrebe, včasih v zvezi s sprevodom vernikov okoli oltarja ♪
- darovánjski -a -o (ȃ) rel. pridevnik od darovanje: darovanjski spev ♪
- darovátelj -a m (ȃ) darovalec: velikodušen darovatelj ♪
- darováti -újem dov. in nedov. (á ȗ) 1. dati komu kaj v last brez plačila: darovati revežu; daroval je za poplavljence / darovati knjigo za rojstni dan podariti; pren., knjiž. darovala mu je svojo ljubezen, mladost ∙ knjiž. v zakonu je darovala življenje dvema otrokoma je rodila dva otroka 2. opraviti daritev: darovati bogovom / darovati jagnje, žito dati kot obredno žrtev; pren., vznes. darovali so svoje življenje za svobodo ◊ rel. darovati mašo maševati darován -a -o: darovana žival; življenje ni bilo darovano zaman ♪
- daróven -vna -o prid. (ọ̄) knjiž., redko darilen: darovni akt ♪
- darovít -a -o prid. (ȋ) star. nadarjen, talentiran: darovit pisatelj, umetnik ♪
- darovítost -i ž (ȋ) star. nadarjenost, talent: glasbena, pesniška darovitost; darovitost za tehniko ♪
- daróvnica -e ž (ọ̑) v srednjem veku darilna listina: knez je podpisal darovnico za samostan; darovnica o podaritvi njiv in travnikov ♪
- darovník in daróvnik -a m (í; ọ̑) star. darovalec ♪
- darviníst -a m (ȋ) pristaš darvinizma: bral je dela darvinistov ♪
- darvinístičen -čna -o (í) pridevnik od darvinizem: darvinistično pojmovanje nastanka novih vrst ♪
- darvinízem -zma m (ȋ) teorija, po kateri je naravni izbor glavni tvorec novih vrst: pristaš darvinizma ♦ soc. socialni darvinizem smer, ki je mehanično prenašala spoznanja darvinizma v nauk o družbi ♪
- dárvinovec -vca m (ȃ) redko darvinist ♪
- dárvinski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Darwina: darvinsko pojmovanje razvoja ♪
- dávkar -ja m (ā) nekdaj uslužbenec, ki odmerja in pobira davek: neizprosen davkar ♪
- dávkarica -e ž (ā) star. davkarjeva žena ♪
- davkaríja -e ž (ȋ) nekdaj davčni urad: v kraju so imeli sodnijo in davkarijo; uradnik z davkarije ♪
- dávkarski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na davkarje ali davke: davkarski nadzornik / davkarski urad davčni ♪
914 939 964 989 1.014 1.039 1.064 1.089 1.114 1.139