Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ar (1.026-1.050)

1026.      darežljívec  -vca m (ȋ) ekspr. darežljiv človek ♪
1027.      darežljívost  -i ž (í) lastnost darežljivega človeka: priljubil se je s svojo darežljivostjo ♪
1028.      darílce  -a s (ȋ) manjšalnica od darilo: razveselila se je darilca ♪
1029.      darílen  -lna -o prid. (ȋ) s katerim se kaj podari: darilna listina, pogodba / darilni paket za darilo / darilna žival daritvena ♪
1030.      darílnica  -e ž (ȋ) zastar. vrečica ali skrinjica za zbiranje denarja v cerkvi; pušica: okradel je cerkveno darilnico ♪
1031.      darílnik  -a m (ȋ) star. žrtvenik: položiti dar na darilnik ♪
1032.      darílo  -a s (í) kar je dano komu v last brez plačila: dati, dobiti darilo; novoletna darila; poročno darilo; zmagovalcem so razdelili častne nagrade in praktična darila // zastar. nagrada: razpisati darila za najboljše delo ♪
1033.      darítelj  -a m (ȋ) zastar. darovalec: zahvaliti se daritelju ♪
1034.      darítev  -tve ž (ȋ) 1. v različnih religijah slavnostni obred dajanja darov božanstvu: opraviti daritev; poganske daritve / klavna, pitna, žgalna daritev; v krščanstvu sveta daritev maša // vznes. požrtvovalno delo, žrtvovanje: Daritev bodi ti življenje celo (S. Gregorčič) 2. glagolnik od dariti: daritev posestva ♪
1035.      daríti  -ím dov. in nedov. (ȋ í) zastar. darovati, podariti: dariti dar; znal je dariti in jemati ♪
1036.      darítven  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na daritev: daritveni obred; daritvena žival / daritvena pogodba darilna ∙ knjiž., ekspr. v tej aferi je bil on daritveno jagnje njegovi sodelavci so dopustili, da je on sam nosil posledice za skupno krivdo ♪
1037.      dárker  -ja m (ȃ) pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja se kaže v oblačenju v črno: mednarodno srečanje darkerjev ♪
1038.      darljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž., redko radodaren, darežljiv: darljiva sreča ♪
1039.      darníca  -e ž (í) knjiž., redko darovalka: zahvaliti se darnici ♪
1040.      darník  -a m (í) knjiž., redko darovalec: žlahtni duši prazen je zlat dar, če darnik je neprijazen (W. Shakespeare - O. Župančič) ♪
1041.      darotljív  -a -o prid. (ȋ í) knjiž., redko radodaren, darežljiv: bila je prijazna in darotljiva ♪
1042.      darotljívost  -i ž (í) knjiž., redko radodarnost, darežljivost: izkoriščali so njegovo darotljivost ♪
1043.      daroválec  -lca [u̯c] m (ȃ) kdor kaj daruje, podari: zahvaljujemo se darovalcem vencev in cvetja; darovalec krvi krvodajalec; seznam darovalcev / darovalec posestva je zapisan v samostanski kroniki ♪
1044.      daroválka  -e [u̯k] ž (ȃ) ženska, ki kaj daruje, podari: bogata darovalka ♪
1045.      daroválnik  -a m (ȃ) zastar. žrtvenik: položiti dar na darovalnik ♪
1046.      darovánje  -a s (ȃ) glagolnik od darovati: zahvalimo se za darovanje cvetja ♦ etn. darovanje izročanje darov ženinu in nevesti ob poroki; rel. darovanje del maše, ko duhovnik daruje Bogu kruh in vino; cerkveno darovanje dajanje denarja za cerkvene potrebe, včasih v zvezi s sprevodom vernikov okoli oltarja ♪
1047.      darovánjski  -a -o (ȃ) rel. pridevnik od darovanje: darovanjski spev ♪
1048.      darovátelj  -a m (ȃ) darovalec: velikodušen darovatelj ♪
1049.      darováti  -újem dov. in nedov. (á ȗ) 1. dati komu kaj v last brez plačila: darovati revežu; daroval je za poplavljence / darovati knjigo za rojstni dan podariti; pren., knjiž. darovala mu je svojo ljubezen, mladost ∙ knjiž. v zakonu je darovala življenje dvema otrokoma je rodila dva otroka 2. opraviti daritev: darovati bogovom / darovati jagnje, žito dati kot obredno žrtev; pren., vznes. darovali so svoje življenje za svobodo ◊ rel. darovati mašo maševati darován -a -o: darovana žival; življenje ni bilo darovano zaman ♪
1050.      daróven  -vna -o prid. (ọ̄) knjiž., redko darilen: darovni akt ♪

   901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126