Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ar (1.014-1.038) 
- dájnčičar -ja m (ā) lingv. pristaš dajnčice: nasprotnik dajnčičarjev ♪
- daljínar in daljinár -ja m (ȋ; á) knjiga s seznamom razdalj med avtobusnimi, železniškimi postajami ♪
- dámar -ja m (ȃ) svetlo rumen prozoren izcedek iz nekaterih dreves na južnoazijskih otokih: damar je pomemben v proizvodnji lakov ♪
- dáničar -ja m (ȃ) sodelavec lista Danica ilirska: Gajevi daničarji ♪
- dáničarski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sodelavce lista Danica ilirska: daničarska miselnost; Gaj daničár, daničárska druhal? svoj pišejo jezik (F. Prešeren) ♪
- daníčarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sodelavce lista Zgodnja danica: utilitaristični daničarski literarni nazori ♪
- dár -ú stil. -a m, tož. mn. stil. darí (ȃ) 1. kar je dano komu v last brez plačila: dati dar; deliti darove; dobiti, prejeti v dar od koga; prinesti v dar; lep dar / dar narave; vznes. darovi zemlje pridelki / žgalni dar v različnih religijah pridelek ali žival, ki se sežge v čast božanstvu // nav. mn., star. daritev, darovanje: Dari opravit bog'nji po navadi prinese Črtomira lahka ladja (F. Prešeren) 2. posebna nadarjenost ali sposobnost za kaj: za to nimam pravega daru; ima
poseben dar za glasbo, za jezike / imela sta različne naravne darove; kritični, pesniški dar; dar opazovanja / imeti dar govora imeti sposobnost govorjenja; biti dober govornik ● star. utrujen je bil in dišal mu je božji dar vino; jed; vznes. dobra žena je božji dar srečen je, kdor ima dobro ženo; star. prositi za božji dar za miloščino; knjiž. danajski dar ki ni dan iz prijaznosti, ampak z zahrbtnim namenom; iron. torej si spet dobil dar govora si pripravljen, hočeš spet govoriti ♪
- darávno vez. (á) zastar. čeprav: hvalila sva vino, daravno je bilo kislo ♪
- dárček -čka m (ȃ) manjšalnica od dar: darček za spomin ♪
- daréjek -jka m (ẹ̑) num. perzijski zlatnik, kovan od 6. do 4. stoletja pred našim štetjem: plačati sto darejkov ♪
- dárek -rka m (ȃ) knjiž. manjšalnica od dar: Še vaški je mlinar prinesel za ženina darek s seboj (A. Aškerc) ♪
- darežljív -a -o prid., darežljívejši (ȋ í) ki rad daje: biti darežljiv; darežljiva žena / darežljiva jesen ♪
- darežljívec -vca m (ȋ) ekspr. darežljiv človek ♪
- darežljívost -i ž (í) lastnost darežljivega človeka: priljubil se je s svojo darežljivostjo ♪
- darílce -a s (ȋ) manjšalnica od darilo: razveselila se je darilca ♪
- darílen -lna -o prid. (ȋ) s katerim se kaj podari: darilna listina, pogodba / darilni paket za darilo / darilna žival daritvena ♪
- darílnica -e ž (ȋ) zastar. vrečica ali skrinjica za zbiranje denarja v cerkvi; pušica: okradel je cerkveno darilnico ♪
- darílnik -a m (ȋ) star. žrtvenik: položiti dar na darilnik ♪
- darílo -a s (í) kar je dano komu v last brez plačila: dati, dobiti darilo; novoletna darila; poročno darilo; zmagovalcem so razdelili častne nagrade in praktična darila // zastar. nagrada: razpisati darila za najboljše delo ♪
- darítelj -a m (ȋ) zastar. darovalec: zahvaliti se daritelju ♪
- darítev -tve ž (ȋ) 1. v različnih religijah slavnostni obred dajanja darov božanstvu: opraviti daritev; poganske daritve / klavna, pitna, žgalna daritev; v krščanstvu sveta daritev maša // vznes. požrtvovalno delo, žrtvovanje: Daritev bodi ti življenje celo (S. Gregorčič) 2. glagolnik od dariti: daritev posestva ♪
- daríti -ím dov. in nedov. (ȋ í) zastar. darovati, podariti: dariti dar; znal je dariti in jemati ♪
- darítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na daritev: daritveni obred; daritvena žival / daritvena pogodba darilna ∙ knjiž., ekspr. v tej aferi je bil on daritveno jagnje njegovi sodelavci so dopustili, da je on sam nosil posledice za skupno krivdo ♪
- dárker -ja m (ȃ) pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja se kaže v oblačenju v črno: mednarodno srečanje darkerjev ♪
- darljív -a -o prid. (ȋ í) knjiž., redko radodaren, darežljiv: darljiva sreča ♪
889 914 939 964 989 1.014 1.039 1.064 1.089 1.114 
