Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ar (1.001-1.025) 
- črvárjenje -a s (á) glagolnik od črvariti: prepoved črvarjenja v salmonidnih vodah ♪
- čudákar -ja m (ȃ) ekspr. čudak: to ti je čudakar ♪
- čútara -e ž (ú) ploščata, steklenici podobna okrogla posoda za nošenje pijače: imeti čutaro za pasom; pločevinasta čutara; vojaška čutara / čutara vina ♪
- čútarica -e ž (ú) ploščata, steklenici podobna okrogla posoda za nošenje pijače: vojaki so popili vodo iz čutaric; točiti vodo v čutarico ♪
- čuvár -ja m (á) kdor si prizadeva, da se kaj ohrani: razjezili so čuvarje morale in pravovernosti; lastil si je vlogo čuvarja javnega reda / ta organizacija je čuvar pridobitev revolucije ♦ film. čuvar kamere kdor skrbi za pravilno delovanje in vzdrževanje kamere med snemanjem ♪
- čuvaríca -e ž (í) ženska, ki si prizadeva, da se kaj ohrani: čuvarica ognja v templju / babica je bila čuvarica družinskega ugleda / pri mrliču je ostala samo stara čuvarica ♪
- čuvárka -e ž (á) ženska, ki si prizadeva, da se kaj ohrani: čuvarka ognja v templju / vneta čuvarka tradicije / nanj je pazila kot budna čuvarka ♪
- čvekaríja -e ž (ȋ) nav. mn., slabš. vsebinsko prazno, nespametno govorjenje: ne meni se za te čvekarije; vsako čvekarijo verjame / glava mu je polna raznih čvekarij ♪
- dácar -ja m (ā) v stari Avstriji uslužbenec, ki pobira dac: vinski dacar ♪
- dacaríja -e ž (ȋ) v stari Avstriji dacarski urad: prijavili so ga dacariji ♪
- dácarka -e ž (ā) star. dacarjeva žena: jezikava dacarka ♪
- dácarski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na dacarje: dacarski urad / ekspr. Ti pa molči, gobezdalo dacarsko, ki samo nisi nič boljše! (I. Cankar) ♪
- dácarstvo -a s (ā) kar se nanaša na dacarje: zasmehoval je dacarstvo ♪
- dájnčičar -ja m (ā) lingv. pristaš dajnčice: nasprotnik dajnčičarjev ♪
- daljínar in daljinár -ja m (ȋ; á) knjiga s seznamom razdalj med avtobusnimi, železniškimi postajami ♪
- dámar -ja m (ȃ) svetlo rumen prozoren izcedek iz nekaterih dreves na južnoazijskih otokih: damar je pomemben v proizvodnji lakov ♪
- dáničar -ja m (ȃ) sodelavec lista Danica ilirska: Gajevi daničarji ♪
- dáničarski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sodelavce lista Danica ilirska: daničarska miselnost; Gaj daničár, daničárska druhal? svoj pišejo jezik (F. Prešeren) ♪
- daníčarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sodelavce lista Zgodnja danica: utilitaristični daničarski literarni nazori ♪
- dár -ú stil. -a m, tož. mn. stil. darí (ȃ) 1. kar je dano komu v last brez plačila: dati dar; deliti darove; dobiti, prejeti v dar od koga; prinesti v dar; lep dar / dar narave; vznes. darovi zemlje pridelki / žgalni dar v različnih religijah pridelek ali žival, ki se sežge v čast božanstvu // nav. mn., star. daritev, darovanje: Dari opravit bog'nji po navadi prinese Črtomira lahka ladja (F. Prešeren) 2. posebna nadarjenost ali sposobnost za kaj: za to nimam pravega daru; ima
poseben dar za glasbo, za jezike / imela sta različne naravne darove; kritični, pesniški dar; dar opazovanja / imeti dar govora imeti sposobnost govorjenja; biti dober govornik ● star. utrujen je bil in dišal mu je božji dar vino; jed; vznes. dobra žena je božji dar srečen je, kdor ima dobro ženo; star. prositi za božji dar za miloščino; knjiž. danajski dar ki ni dan iz prijaznosti, ampak z zahrbtnim namenom; iron. torej si spet dobil dar govora si pripravljen, hočeš spet govoriti ♪
- darávno vez. (á) zastar. čeprav: hvalila sva vino, daravno je bilo kislo ♪
- dárček -čka m (ȃ) manjšalnica od dar: darček za spomin ♪
- daréjek -jka m (ẹ̑) num. perzijski zlatnik, kovan od 6. do 4. stoletja pred našim štetjem: plačati sto darejkov ♪
- dárek -rka m (ȃ) knjiž. manjšalnica od dar: Še vaški je mlinar prinesel za ženina darek s seboj (A. Aškerc) ♪
- darežljív -a -o prid., darežljívejši (ȋ í) ki rad daje: biti darežljiv; darežljiva žena / darežljiva jesen ♪
876 901 926 951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 
