Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Anja (4.707-4.731)


  1.      sámorefleksíja  -e ž (ȃ-ȋ) filoz. nanašanje česa na samega sebe: bivanje in samorefleksija tega bivanja ♪
  2.      sámoslovénec  -nca m (ȃ-ẹ́) nav. slabš. pristaš samoslovenstva: prizadevanja samoslovencev; samoslovenci in jugosloveni ♪
  3.      sámospoštovánje  -a s (ȃ-ȃ) knjiž. spoštovanje samega sebe: upadanje samospoštovanja; samozaupanje in samospoštovanje ♪
  4.      sámospoznávanje  -a s (ȃ-ȃ) spoznavanje samega sebe: poglabljanje človekovega samospoznavanja; proces samospoznavanja // knjiž. osveščanje: samospoznavanje delavskega razreda ♪
  5.      samostálnik  -a m (ȃ) lingv. pregibna beseda, ki izraža predmete, pojme: določiti samostalniku spol, sklon, število; sklanjati samostalnik; ta pridevnik je izpeljan iz samostalnika; pomenske kategorije samostalnikov / abstraktni, konkretni samostalniki; edninski, množinski samostalnik; enozložni, večzložni samostalniki; nesklonljivi samostalniki; samostalniki moškega, ženskega spola; samostalnik srednjega spola na -e ♪
  6.      samostálniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na samostalnik: samostalniške zloženke / samostalniški prilastek samostalnik v funkciji prilastka; samostalniški zaimek zaimek, ki ima lastnosti samostalnika; samostalniška beseda beseda, ki ima lastnosti samostalnika; samostalniška raba raba besede, ki sicer ni samostalnik, v funkciji samostalnika; samostalniška sklanjatev; samostalniška zveza besedna zveza s samostalnikom kot jedrom; samostalniško izražanje izražanje s pretežno uporabo samostalniških konstrukcij samostálniško prisl.: samostalniško rabljeni pridevniki ♪
  7.      samostójen  -jna -o prid., samostójnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki dela, ravna po lastni presoji, brez vpliva, spodbude drugega: biti odločen in samostojen človek; lahko bi bila bolj samostojna / ta pesnik, pisatelj je samostojen duh // ki vsebuje, izraža tako presojo: imeti samostojne nazore; njegovo mišljenje je samostojno / samostojna pot v socializem 2. v povedni rabi sposoben skrbeti sam zase, se preživljati sam, brez pomoči drugega, zlasti staršev: trije otroci so že samostojni, četrti pa hodi še v šolo; pokazati hoče, da je tudi ona samostojna / odšel je od doma in začel samostojno življenje 3. ki pri svojem delu, dejavnosti odloča sam, ne da bi moral upoštevati voljo, zahteve drugega: v službi je že samostojen / zdaj je samostojen gospodar / samostojni obrtnik obrtnik z lastno obrtjo; samostojni raziskovalec // o katerem odloča kdo sam, ne da bi moral upoštevati voljo, zahteve drugega: samostojno delo; samostojno ukrepanje / samostojno delovno mesto / samostojni poklic poklic, ki ga opravlja oseba kot glavno dejavnost, ne da bi bila v rednem delovnem razmerju / te zadeve so v samostojni pristojnosti zbora združenega dela; pravica samostojnega odločanja 4. ki gospodarsko, politično ni vezan na drugega: samostojna družbena, gospodarska organizacija; ustanova je finančno samostojna / postali so samostojen narod na lastnem ozemlju / samostojno področje 5. ki je že sam zase celota, ki ni del česa drugega: paviljon je samostojna stavba / sestavljen je iz več samostojnih delov; samostojna enota; samostojno poglavje / pesmi so izšle v samostojni knjigi / to je bil njegov prvi samostojni nastop / samostojna jed jed, ki se jé brez drugih jedi; izdal je svojo tretjo samostojno pesniško zbirko zbirko, v kateri so le njegove pesmi // ki ni povezan, ni v sklopu z drugim: pri tem je imela slovenščina samostojno vlogo / te besede tvorijo samostojno skupino ◊ fin. samostojna valuta valuta, ki ni vezana na drugo valuto; fiz. samostojni tok električni tok, ki teče v plinu, ne da bi se dovajali naboji; jur. samostojna pritožba pritožba, ki ni združena s pritožbo zoper sodbo; samostojno osebno delo s sredstvi, ki so lastnina občanov; lingv. samostojni pomen besede, besedne zveze pomen besede, besedne zveze glede na mesto v jezikovnem sistemu; v slovarju so besede prikazane kot samostojna gesla ali pa kot podgesla; rad. mlada pevka je posnela prvo samostojno ploščo ploščo s pesmimi, ki jih poje le ona samostójno prisl.: narediti kaj samostojno; samostojno odločati, presojati, ravnati; samostojno živeče bitje ♪
  8.      sámoučênje  -a s (ȃ-é) zastar. pridobivanje (strokovnega) znanja brez šol: opisal je trnovo pot svojega samoučenja ♪
  9.      sámouničevánje  -a s (ȃ-ȃ) uničevanje samega sebe: v njem je bila strast po samouničevanju; samozanikanje in samouničevanje / v požrtvovalnosti je šel do samouničevanja ♪
  10.      sámouprávljanje  -a s (ȃ-á) samostojno neposredno ali posredno odločanje članov delovne ali kake druge skupnosti pri upravljanju skupnih zadev: uresničevati samoupravljanje; pravica samoupravljanja, do samoupravljanja / socializem temelji na samoupravljanju; socialistično samoupravljanje; samoupravljanje v organizaciji združenega dela, v krajevni skupnosti / delavsko samoupravljanje odločanje članov delovne skupnosti pri upravljanju gospodarske delovne organizacije; družbeno samoupravljanje odločanje članov delovne skupnosti pri upravljanju delovne organizacije; organ samoupravljanja samoupravni organ / samoupravljanje učencev ♦ jur. družbeni pravobranilec samoupravljanja organ družbene skupnosti, ki skrbi za uresničevanje družbenega varstva samoupravnih pravic delovnih ljudi in družbene lastnine; šol. samoupravljanje s temelji marksizma učni predmet, pri katerem se poučujejo osnove samoupravljanja in marksizma ♪
  11.      sámouresničevánje  -a s (ȃ-ȃ) glagolnik od samouresničevati se: možnost samouresničevanja; samopotrjevanje in samouresničevanje / odločiti se za narodno samouresničevanje; samouresničevanje človeštva ♪
  12.      samoúštvo  -a s (ȗ) knjiž. pridobivanje (strokovnega) znanja brez šol: na svoje samouštvo je bila vedno ponosna / obrtno samouštvo; samouštvo ljudske umetnosti ♪
  13.      samovánje  -a s (ȃ) star. samevanje: bati se samovanja ∙ zastar. to je bila vesela stran samovanja samskega življenja ♪
  14.      sámovládanje  -a s (ȃ-ā) star. samoobvladanje: svet jo je naučil samovladanja in samovzgoje ♪
  15.      sámozaničevánje  -a s (ȃ-ȃ) knjiž. zaničevanje samega sebe: prevzelo ga je samozaničevanje; to so bile solze brezupa in samozaničevanja ♪
  16.      sámozatajeválen  -lna -o prid. (ȃ-ȃ) knjiž. nanašajoč se na samozatajevanje: samozatajevalna junaška dejanja / to so bili ljubeči, samozatajevalni ljudje ♪
  17.      sámozatajevánje  -a s (ȃ-ȃ) zatajevanje samega sebe: njegov obraz je izražal samozatajevanje; pri delu so pokazali mnogo vztrajnosti in samozatajevanja / streči bolniku požrtvovalno in s samozatajevanjem; z največjim samozatajevanjem je zadrževala jok ♪
  18.      saponín  -a m (ȋ) nav. mn., kem. strupen glikozid z milu podobnimi lastnostmi: saponin divjega kostanja; zdravilni učinki saponinov ♪
  19.      sát  -a tudi -ú m (ȃ) skupek voščenih celic, v katere odlagajo čebele med, cvetni prah, zalego: čebele gradijo sat; vzeti sat iz panja; celica sata ♦ čeb. obnožni sat v katerem je obnožina; premični sat ki ga je mogoče poljubno premeščati ♪
  20.      sátan  -a m (ȃ) 1. rel. duhovno bitje, ki biva zunaj vidne narave in pooseblja zlo: satan ga je obsedel; angel in satan; hudoben, zvit kot satan / izganjati satana / kot kletvica o ti satan ti! 2. ekspr. zloben, hudoben človek: ta satan je zmožen vsega / gospodar je bil pravi satan 3. pog., ekspr., v medmetni rabi izraža jezo, nejevoljo nad kom: da bi te satan ♪
  21.      satovnják  -a m (á) redko satnik: vzeti satovnjake iz panja ♪
  22.      scéla  prisl. (ẹ̑) 1. izraža, da je kaj iz enega kosa, dela: kip je scela; scela narejena obleka; drži se leseno, kakor da je scela; pren. igralec je bil ves scela in zagnan ∙ redko gaziti sneg scela v celo // izraža, da se kaj zgodi brez premikanja, upogibanja: scela je zasukal vrat / ženska se je scela obrnila k njemu 2. redko popolnoma, v celoti: nebo se je scela pooblačilo / kuhinjska vrata so scela odprta; neskl. pril.: ekspr. to so ljudje scela ali scela ljudje moralno neoporečni, dosledni ♪
  23.      scéna  -e ž (ẹ̑) 1. likovna oprema prizorišča v gledališču ali filmu: pripraviti sceno; ekspresionistična, realistična scena; scena prvega dejanja; osnutki za sceno / kostumi in scena / filmska, gledališka scena // knjiž. prizorišče, oder v gledališču: scena je bila med vso igro ista; osvetliti sceno; aplavz na odprti sceni med dejanjem 2. prizor: scena iz vsakdanjega življenja / nezanimive in razvlečene scene v romanu / scene niso dobro odigrali; ljubezenska scena v filmu 3. publ., navadno s prilastkom področje udejstvovanja in uveljavljanja: razmere na mednarodni politični sceni 4. ekspr. izražanje čustev, razpoloženja silovito, brez pridržkov: med njima je prihajalo do scen; pogovoru je sledila scena z očitki in prošnjami / žena mu dela scene javno kaže nejevoljo nanj, se netaktno vede ◊ gled. markirati sceno delati prizorišče s pomožnimi elementi; masovna scena v kateri nastopa množica ljudi ♪
  24.      scenárij  -a m (á) dramsko besedilo z opisi dogajanja in dialogi za snemanje dramskih del in oddaj na filmski, magnetoskopski trak: napisati, popraviti scenarij; scenarij po znanem romanu / filmski scenarij ♪
  25.      scherzándo  [skerca-] prisl. (ȃ) muz., označba za izraz izvajanja šaljivo ♪

   4.582 4.607 4.632 4.657 4.682 4.707 4.732 4.757 4.782 4.807  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA