Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Anja (3.876-3.900)


  1.      prèdšólski  -a -o prid. (ȅ-ọ̑) nanašajoč se na čas pred začetkom (obveznega) šolanja: predšolska izobrazba; predšolska vzgoja / predšolske vzgojne ustanove; predšolsko varstvo / predšolski otrok ♪
  2.      predvídeti  -im dov. (í ȋ) 1. na osnovi določenih dogodkov, pojavov postati prepričan o uresničitvi česa: predvidel je nesrečo; predvideti slabo vreme; tega ni mogoče predvideti / predvideti tok dogodkov 2. publ. na osnovi določenih potreb, želj vnaprej določiti, upoštevati: predvideti povečanje proizvodnje; v proračunu so predvideli gradnjo nove šole // na osnovi določenih podatkov vnaprej določiti, izračunati: do srečanja satelitov je prišlo prej, kot so predvideli predvíden -a -o: vse je potekalo po predvidenem načrtu; za vsak prekršek je predvidena kazen; predvideno povečanje izvoza ♪
  3.      predvidévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od predvidevati: predvidevanja so se izpolnila / predvidevanje nove gradnje / po predvidevanjih bo letošnja proizvodnja večja od lanske ♪
  4.      prèdznák  -a m (ȅ-ȃ) knjiž., navadno s prilastkom 1. pojav, ki kaj napoveduje; znamenje, znak: ugotavljati predznake bolezni; bal se je, da je to predznak bližajoče se lakote 2. z oslabljenim pomenom kar označuje lastnost, značilnost česa: ta pomoč ima socialni predznak / taka umetnost nima več negativnega predznaka ni več negativna / idejni predznak dejanja, pojava idejnost dejanja, pojava ◊ mat. znak plus ali minus pred številom za določanje pozitivnosti ali negativnosti; muz. znak za znižanje ali zvišanje tona za polton ali dva poltona ali za vračanje na prvotno višino ♪
  5.      prèdznánje  -a s (ȅ-ȃ) publ. znanje, ki je potrebno za razumevanje, znanje česa: zaradi pomanjkljivega predznanja težko študira / za razumevanje te knjige je potrebno strokovno predznanje ♪
  6.      prefínjenost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost prefinjenega: prefinjenost izražanja / prefinjenost okusa / očarala ga je njena prefinjenost ♪
  7.      pregíb  -a m (ȋ) 1. del telesa v sklepu: koža na pregibu se rada vname / potisnila je glavo v pregib komolca / kolenčni pregib 2. kar nastane pri namernem zapognjenju tkanine: rob je centimeter nad pregibom / krojni deli, krojeni s pregibom / zemljevid je bil ponekod na pregibih že strgan na robovih 3. redko krivina, vijuga: na pregibu je stalo nekaj hiš / terase in pregibi v pobočju 4. knjiž. gib, kretnja: hitri pregibi prstov / sledil je vsakemu njenemu pregibu ∙ star. omogočiti živali dosti pregiba na prostem gibanja ♪
  8.      pregíbati 1 -am in -ljem nedov. (ȋ) 1. spreminjati položaj delov telesa v sklepu: levico še lahko pregiba; pregibati nogo, prste / mišice podlakta pregibajo roko v zapestju // premikati, gibati: pregibati ustnice; človeško telo se pregiba v sklepih 2. povzročati, delati, da se kaj z enim delom pritrjenega premika sem in tja; majati: veter je pregibal veje; trava se je rahlo pregibala 3. lingv. menjati končnice pri samostalniku, pridevniku, zaimku, števniku in glagolu: besede, ki se pregibajo po pridevniški sklanjatvi / pregibati samostalnik sklanjati 4. redko prepogibati: pregibati papir pregíbati se redko premikati se, hoditi: ladja se je začela pregibati; pregibali so se brez naglice pregibajóč -a -e: šumenje pregibajočih se dreves ♪
  9.      preglasovánje  -a s (ȃ) glagolnik od preglasovati: le izjemoma so sklepe sprejeli s preglasovanjem / metoda preglasovanja ♪
  10.      preglèd  -éda m (ȅ ẹ́) 1. glagolnik od pregledati: a) pregled dokumentov; začel se je pregled potnih listov / poročilo o pregledu poslovanja / pregled potnikov na meji / hitro je končal pregled je pregledal / carinski pregled; tehnični pregled b) pregled pacienta je bil zelo zahteven / hoditi na preglede k specialistom / ambulantni pregled; laboratorijski pregled krvi; obvezni zdravniški pregled 2. s prilastkom glavne, bistvene sestavine, predstavljene navadno pisno: bral je pregled ruske književnosti / publ. podal je kratek pregled dogajanja / zunanjepolitični pregled 3. publ., v zvezi imeti pregled vedeti, poznati: samo ti imaš pregled, kako delajo; nihče nima pregleda, koliko jih pride / ima dober pregled čez dogajanje; imeti pregled nad njegovim stanjem ∙ publ. dobil sem podroben pregled, kaj se dogaja natančno sem izvedel ♪
  11.      preglédati  -am dov., pregléj in preglèj pregléjte, stil. preglédi preglédite (ẹ́ ẹ̑) 1. z gledanjem navadno kritično a) ugotoviti ustreznost, pravilnost česa: vse dokumente je treba pregledati; pregledati potne liste; strokovno pregledati nalogo, spis / pregledati mora še naprave b) seznaniti se s čim: pregledati arhiv; pregledati pošto; predavanja še nisem pregledal / pregledati moram vse možnosti / pregledati častno četo 2. narediti, da se ugotovijo morebitna bolezenska znamenja, povzročitelji bolezni: zdravnik ga je temeljito pregledal; sistematično pregledati vse predšolske otroke; pregledati pljuča, srce / dal je pregledati tudi kri // narediti, da se z iskanjem ugotovi morebitna navzočnost koga, česa; preiskati: pregledali so vso okolico, pa ga niso našli / na meji so pregledali vse potnike; pregledali so tudi prtljago 3. star. spregledati, spoznati: kmalu je pregledal njeno početje / prav hitro so jih pregledali // odpustiti: pregledal mu je kazen preglédan -a -o: pregledan in potrjen račun; strokovno pregledano blago; gradivo še ni pregledano ♪
  12.      preglédnik  -a m (ẹ̑) knjiž. pregledovalec: carinski preglednik; preglednik blagajniškega poslovanja ♪
  13.      pregledováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z gledanjem navadno kritično a) ugotavljati ustreznost, pravilnost česa: pregledovati carinsko blago; pregledovati račune / pregledovati naloge b) seznanjati se s čim: pregledovati knjige na knjižni polici; pregledovati pošto 2. delati, da se ugotovijo morebitna bolezenska znamenja, povzročitelji bolezni: pregledovati bolnika; redno mu je pregledoval srce // delati, da se z iskanjem ugotovi morebitna navzočnost koga, česa; preiskovati: pregledovati okolico / pregledovali so vse potnike ♪
  14.      pregnánost  -i ž (á) lastnost, stanje pregnanega človeka: težko je prenašal pregnanost z doma / ekspr. pregnanost z delom / knjiž. občudovanja vredna pregnanost poezije dognanost, popolnost // knjiž. pretiranost, čezmernost: pregnanost pohvale je bila zelo očitna / brez pregnanosti lahko rečemo, da je odlično opravil nalogo brez pretiravanja ♪
  15.      pregnánstvo  -a s (ȃ) 1. prisilno bivanje zunaj domovine: pisatelja so obsodili na pregnanstvo / vlada je v pregnanstvu // kraj tega bivanja: vrniti se iz pregnanstva 2. dejstvo, da je kdo pregnan: posledice pregnanstva ♪
  16.      pregnántnost  -i ž (ȃ) knjiž. jedrnatost, zgoščenost: pregnantnost izražanja ♪
  17.      pregnáti  -žênem dov., stil. preženó (á é) 1. prisiliti koga, da zapusti določen kraj, prostor: veliko naših ljudi so med vojno pregnali; pregnali so jih v Srbijo; pregnati v taborišča // narediti, povzročiti, da kdo zapusti določen kraj, prostor; odgnati: pregnati radovedneže / mrak jo je pregnal od okna / pregnali so ga od doma nagnali // ekspr. narediti, da česa ni več: veter je kmalu pregnal meglo; hrup je pregnal tišino 2. narediti, povzročiti, da kaj pri kom preneha obstajati, ne nastopi: skušal mu je pregnati strah, žalost; pregnati si bolečine s tabletami / curek mrzle vode mu je hitro pregnal spanec; le s težavo si je pregnala žalostne misli; s pesmijo si prežene skrbi / ni si dala pregnati dobre volje vzeti 3. nav. ekspr. z gonjenjem, podenjem zelo utruditi, izmučiti: ne poganjaj tako, da ne boš konja pregnal; živina se mu je pregnala ● ekspr. ne ve, kako naj si prežene čas naredi, da bo hitro minil; ekspr. dolgčas si je pregnala z branjem nehala se je dolgočasiti; ekspr. ne more je pregnati iz srca pozabiti; jo nehati ljubiti pregnáti se ekspr. s čezmernim delom, prizadevanjem se zelo utruditi, izmučiti: zbolel je, ker se je pregnal; pregnati se z delom, učenjem; z zidavo hiše se je pošteno pregnal pregnán -a -o 1. deležnik od pregnati: pregnan sovražnik; pregnan od težkega dela; biti pregnan z doma, na tuje; pregnana živina 2. knjiž. pretiran, čezmeren: pregnana pohvala; pregnano navdušenje / ta cena je pregnana previsoka; prisl.: pregnano kritizirati kaj ♪
  18.      pregòn  -ôna m (ȍ ó) 1. glagolnik od pregnati: pregon okupatorja z domače zemlje / pregon Židov v taborišča // preganjanje: nikjer ni bil varen pred pregonom / pregon kvartopircev in prodajalcev mamil 2. jur., navadno v zvezi kazenski pregon uvedba kazenske preiskave proti komu: predlagati kazenski pregon / odstopiti od kazenskega pregona / začeli so kazenski pregon / organi kazenskega pregona ◊ agr. pregon navadno ograjena ozka pot za živino kot prehod za na pašnik; čeb. pregon čebel iz medišč ♪
  19.      pregrádnja  -e ž (ā) publ. preureditev, predelava: pregradnja stanovanja / pregradnja rakete na klasična goriva ♪
  20.      pregrája  -e ž (ȃ) 1. naprava za ločevanje a) prostora: delovni prostor s pregrajo; lesena pregraja; pregraja iz omar / prostor ima več pregraj je večkrat pregrajen b) koga, česa v prostoru: postaviti pregraje med živali / s pregrajo ločiti posamezne vrste blaga / kopne državne meje se naslanjajo na gorsko pregrajo // redko ločen, ograjen prostor; pregrada: odpeljati konja v pregrajo 2. naprava, ki onemogoča, ovira prehod: napraviti okope in pregraje / svatje so se ustavili pred pregrajo // naprava, nameščena prečno na tok vode: betonska pregraja v hudourniku 3. ekspr. kar onemogoča, ovira sodelovanje: premagati blokovske pregraje; družbene, formalne, rasne pregraje / ni maral delati pregraj med seboj in očetom ♪
  21.      pregrísti  -grízem dov. (í) z grizenjem narediti luknjo skozi kaj: miši so pregrizle vrečo na več mestih / ekspr. rjaveča žica pregrize cev // z grizenjem razdeliti na dva dela: pregristi vrv ● redko vsako besedo mu pregrize pregrizne; ekspr. teh klancev ne pregrizeš v enem dnevu prehodiš; miš je pregrizla pot skozi zid z grizenjem naredila pregrísti se 1. z grizenjem priti skozi kaj ovirajočega: ličinka se pregrize skozi ovoj; ekspr. reka se pregrize skozi sotesko; pren., ekspr. pregristi se skozi težave // ekspr. s težavo prebrati, preštudirati: pregristi se skozi knjigo, podatke 2. ekspr. s težavo priti kam: pregrizel se je na prostost / pregristi se do lastnega prepričanja, spoznanja ♪
  22.      pregrupíranje  -a s (ȋ) glagolnik od pregrupirati: pregrupiranje vojaških enot / v stranki je prišlo do pregrupiranja sil / začelo se je pregrupiranje mladincev ♪
  23.      prehajálen  -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki prehaja, navadno z enega stanja v drugo: prehajalne oblike, značilnosti / prehajalni toni; prehajalne barve ♪
  24.      prehájati  -am nedov. (ȃ) 1. hoditi čez kaj: drug za drugim so prehajali cesto; vojska je cel dan prehajala reko / čez našo deželo so večkrat prehajale vojne vihre / toplota prehaja s toplejšega telesa na hladnejše ♦ lingv. glagolsko dejanje prehaja na predmet // redko iti mimo česa: večkrat je prehajal njihovo hišo, pa se nikoli ni oglasil pri njih 2. s predlogom spreminjati, menjavati a) okolje: začeli so prehajati v sosednji oddelek; gostje so počasi prehajali v senco / velika večina vojakov je prehajala h gverilcem / prehajati od znanosti k politiki b) način dela, delovanja: gimnazije so prehajale z razrednega na predmetni pouk; od lahkih vaj postopoma prehajamo na težje / od pisanja pesmi je prehajal k pisanju črtic in novel / pri poučevanju je treba prehajati od znanega k neznanemu / prehajamo na drugo točko dnevnega reda začenjamo obravnavati probleme, predstavljene v drugi točki dnevnega reda c) način obstajanja: pri delu mišic prehaja sladkor v mlečno kislino; voda že pri navadni temperaturi prehaja v plinasto stanje / tu stena prehaja v položno pobočje / barve jesenskega gozda so prehajale iz žareče rumenih v motno rjave / pomlad je prehajala v poletje č) nav. ekspr. lastništvo, pripadnost: posestvo prehaja od očeta na sina; mesto je prehajalo iz rok sovražnikov v roke domačih / hiša prehaja iz rok v roke lastniki se pogosto menjajo / dolžnosti, pravice prehajajo na dediče // nav. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža začenjanje dejanja, kot ga določa samostalnik: začeli so prehajati v napad, v obrambo / pogovor je prehajal v prepir; zabava je prehajala v bučno razgrajanje 3. publ. pojavljati se nad določeno stopnjo, mero; presegati: publikacija ponekod prehaja značaj dokumentacije; njegova dramska praksa je daleč prehajala teoretična pojmovanja 4. knjiž. minevati, končevati se: leta mi zelo hitro prehajajo; noč je prehajala za nočjo, njega pa ni bilo domov 5. knjiž., ekspr., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik; obhajati: ob misli, kaj vse bi se lahko zgodilo, jo je prehajala groza; zaradi smradu me je prehajala slabost / po vsem telesu jo je prehajala hladna drhtavica ● ekspr. to mu že prehaja v navado tega se navaja; ekspr. ponižnost in vdanost ji že prehajata v meso in kri popolnoma se ju bo navadila; knjiž. ti dogodki prehajajo v zgodovino postali bodo znani zaradi svoje pomembnosti; knjiž. ko je vzel zdravilo, mu je začelo prehajati se mu je začelo stanje boljšati prehájati se zastar. sprehajati se: molče sta se prehajala po gozdu prehajáje redko: novica je prišla do nas, prehajaje iz ust do ust prehajajóč -a -e: jekleno modra, v zelenkasto prehajajoča barva; prehajajoča divjad; odmev prehajajočih neviht; v naturalizem prehajajoča zgodba ♪
  25.      prehitévati  -am nedov. (ẹ́) 1. s hitrejšim premikanjem prihajati pred koga, ki gre spredaj: ljudje so jih dohitevali in prehitevali; prehitevati kolono vozil; prehitevati levo, na ovinku; v teku prehitevati 2. biti hitrejši in navadno uspešnejši od koga: svoje kolege je prehitevala z izpiti in ocenami / proizvodnja prehiteva potrošnjo je večja 3. nav. ekspr. delati kaj prej kot kdo drug: prehitevati koga v rasti, razvoju; prehitevati z odgovorom / beseda prehiteva besedo // pojavljati se prej, kot se pričakuje, želi: podražitve so zelo prehitevale zvišanje plač ● njegova ura prehiteva kaže več, kot je v resnici; ekspr. prehitevati dogodke vnaprej ukrepati neglede na razvoj česa; ekspr. delo ga vedno prehiteva ga ima več, kot ga lahko opravi; ekspr. njene želje prehitevajo možnosti so večje kot možnosti prehitévati se 1. nav. ekspr. smiselno nepovezano, nelogično pripovedovati: ne zna pripovedovati po vrsti, vedno se prehiteva // redko kosati se: prehitevati se v pridnosti 2. knjiž. prenagljeno ravnati: vse dobro premisli, nikoli se ne prehiteva; prehitevati se z odločitvami ● ekspr. vprašanja otrok so se kar prehitevala bilo jih je zelo veliko prehitevajóč -a -e: prehitevajoči avtomobili; prehitevajoče se besede prehitévan -a -o: prehitevano vozilo ♪

   3.751 3.776 3.801 3.826 3.851 3.876 3.901 3.926 3.951 3.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA