Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Anja (3.857-3.881)
- prêdmet -éta m (é ẹ́) 1. kar obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja in je zaznavno s čuti, umom, zlasti kot celota kakih lastnosti: opazovati, otipati predmet; poimenovati predmete; zaznavati predmete; dolg, ozek predmet; kovinski, topi predmeti; oblika, velikost predmeta; položaj predmeta; videz predmeta; določiti razdaljo do predmeta, med predmeti; svoboda ni predmet, ampak pojem / neznani leteči predmet občasen kratkotrajen pojav, stvar visoko v atmosferi z neznanim vzrokom nastanka 2. kar je izdelano, narejeno za zadovoljevanje določenih potreb, opravljanje določene dejavnosti: izdelovati predmete; obdelovati predmet s pilo; razstaviti predmete v muzeju / lončarski predmeti izdelki; muzejski predmeti; okrasni predmet; potrošni predmeti; tehnični predmeti; trgovski predmeti; uporabni predmeti; predmeti za osebno higieno; predmet za široko potrošnjo; urad za najdene predmete 3.
navadno s prilastkom pojem, stvar, na katerega se nanaša, je usmerjeno kako dejanje: pesem je predmet estetskega doživljanja; predmet spoznavanja / predmet poslovanja delovne organizacije dejavnost, dejavnosti / oddaljiti se od predmeta razprave; pisati predmetu ustrezno; zamenjati predmet pogovora / publ. postati predmet izkoriščanja in zatiranja; biti, postati predmet pozornosti vzbuditi pozornost // pojem, stvar, na katerega se nanaša, je usmerjeno človekovo znanstveno delovanje, ustvarjanje: predmet estetike je lepo in človekov odnos do lepega; določiti predmet in cilje etnografije / raziskovalni predmet 4. šol. učno področje, predpisano in vsebinsko določeno s predmetnikom in učnim načrtom: poučevati biologijo, matematiko in druge predmete; biti ocenjen iz vseh predmetov; pouk je razdeljen po predmetih / izbirni učni predmet obvezen učni predmet,
osebno izbran iz dane skupine predmetov; neobvezni učni predmet učni predmet, prepuščen osebni izbiri; učni predmet // znanje, vedenje s področja določene stroke, vede ali več strok, ved, ki se daje ali pridobiva v izobraževalnem procesu: opraviti izpit iz več predmetov; naravoslovni predmeti; strokovni predmet / študijski predmet 5. lingv. stavčni člen, sklonsko odvisen od povedka, ki izraža, koga ali kaj prizadeva glagolsko dejanje: glagolsko dejanje prehaja na predmet; dajalniški predmet; glagol s predmetom v tožilniku / neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; notranji predmet predmet, ki označuje z dejanjem nastajajočo stvar; posredni predmet predmet v rodilniku, dajalniku, mestniku ali orodniku ◊ ekon. delovni predmet kar človek s svojim delom v proizvodnji preoblikuje; filoz. predmet kar obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja; pojem, stvar, na katerega je usmerjena zavest, mišljenje; jur. dokazni
predmet predmet, s katerim se dokazuje; predmet obtožbe dejanje, za katerega tožilec zahteva, da se obtoženec obsodi; predmet spora predmet, o katerem je med strankama spor in o katerem mora sodišče odločiti ♪
- predméten -tna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na predmet: predmetno gradivo hranijo v muzeju ♦ fot. predmetna razdalja oddaljenost predmeta od objektiva; lingv. predmetni odvisnik odvisni stavek, ki izraža predmet dejanja nadrednega stavka; šol. predmetni pouk pouk, pri katerem poučuje posamezen predmet predmetni učitelj; predmetni učitelj učitelj, ki poučuje posamezen predmet in je zanj posebej usposobljen; kdor je diplomiral na pedagoški akademiji 2. ki obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja: predmetni pojavi; predmetni svet; predmetna stvarnost // ki izhaja iz čutnega, snovnega sveta zunaj osebka: ugotavljali so predmetne motive njegovega pesništva; vezniške besede nimajo svojega predmetnega pomena; predmetno mišljenje / človekova predmetna dejavnost predmétno prisl.: predmetno doživljati ♪
- prednášanje -a s (ȃ) glagolnik od prednašati: v prednašanju skladbe pogrešamo izdelanosti; nazorno prednašanje; način prednašanja ♪
- prédnjik -a m (ẹ̑) 1. obrt. sprednji del oblačila: izdelati prednjik; plesti prednjik; urezati prednjik ♦ obrt. sprednji del zgornjega dela obuvala 2. knjiž., redko kdor je glede na čas, vrstni red pred čim drugim: zaradi megle ni več videl svojega prednjika v koloni / prednjiki naprednega gibanja utemeljitelji, predhodniki ♪
- prédnost -i ž (ẹ́) 1. kar omogoča poseben, boljši položaj ali položaj česa, koga pred čim, kom drugim a) glede na možnost za uresničitev česa: moštvo je imelo to prednost, da je igralo pred domačimi gledalci; obdržati prednost na področju kulture; uveljaviti prednost / prišel je prvi, zato ima prednost pri postrežbi bo prvi postrežen; prednost pri razpisu imajo kandidati z opravljenim strokovnim izpitom; imeti prednost pri sprejemanju v dijaški dom / pri vstopanju ji je dal prednost omogočil ji je, da je vstopila prva; na tej cesti imajo vozila prednost pravico, da jo pri križanju s stransko cesto prevozijo brez ustavljanja; v križišču cest istega reda ima voznik na skrajni desni prednost pravico, da prvi prevozi križišče / uživati prednosti b) glede na vrednost, pomen, ki se mu pripisuje: določili so, katere ceste bodo imele prednost pri obnavljanju / dati prednost
graditvi bazične industrije; dajati komu neupravičeno prednost; ekspr. dal je prednost karieri pred znanstvenim delom raje se je odločil za kariero kot za znanstveno delo c) glede na časovno oddaljenost: roparji so imeli več ur prednosti pred zasledovalci / časovna prednost 2. šport. boljši (začetni) položaj pri tekmovanju: obdržati prednost; prvi kolesar si je pridobil precejšnjo prednost pred glavnino; tekmovalec si je zagotovil odločilno prednost / povišati prednost za deset točk; polčas se je končal z dvema goloma prednosti za domače moštvo / sodnik je upošteval prednost, in ni dosodil prekrška pri igrah z žogo dejstvo, da lahko ovirani igralec uspešno zaključi akcijo 3. nav. ekspr., navadno s prilastkom dobra, zaželena lastnost: hiša ima to prednost, da stoji na samem; oznanjal je prednosti razstavljenega blaga; prednosti sodobnega pohištva / primerjali so prednosti in pomanjkljivosti različnih kandidatov ◊ avt. vozila s
prednostjo vozila prve pomoči, gasilske službe, organov za notranje zadeve ali Jugoslovanske ljudske armade, kadar so na nujni vožnji ♪
- predóčba -e ž (ọ̑) glagolnik od predočiti: grafična predočba gibanja; neresnična, pomanjkljiva, pravilna predočba česa; predočba problema ♪
- predočevánje -a s (ȃ) glagolnik od predočevati: grafično predočevanje odvisnosti hitrosti od časa; predočevanje problemov; predočevanje stanja v državi ♪
- predočítev -tve ž (ȋ) glagolnik od predočiti: natančna predočitev stanja; predočitev kulturnega življenja ♪
- predórnost -i ž (ọ́) prodornost: predornost našega opazovanja ◊ agr. kalilna moč, izražena v odstotkih kali, ki zrastejo v določenem času skozi plast peska določene debeline ♪
- predpostávljanje -a s (á) glagolnik od predpostavljati: predpostavljanje določenega znanja je bilo osnova za učni načrt / njegovo predpostavljanje o izidu tekmovanja se je uresničilo / predpostavljanje proze poeziji; njegovo neobjektivno predpostavljanje nekaterih umetnikov ♪
- prèdpretékel -têkla -o [ǝu̯] prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-é) nanašajoč se na časovno obdobje, ki je minilo pred nastopom drugega časovnega obdobja v preteklosti: predpretekli mesec, teden; predpretekla gledališka sezona ♦ lingv. predpretekli čas čas za izražanje preteklega dejanja, izvršenega pred kakim drugim dejanjem v preteklosti, ali glagolska oblika za tako izražanje ♪
- prèdpretêklik -a m (ȅ-é) lingv. glagolska oblika za izražanje preteklega dejanja, izvršenega pred kakim drugim dejanjem v preteklosti: preteklik in predpreteklik ♪
- predramíti in predrámiti -im dov. (ȋ á) 1. povzročiti, da postane kdo buden; prebuditi: ropot ga je predramil; predramiti otroka; predramil se je in prižgal luč; pren., ekspr. mesto se je predramilo v čudovitem sončnem jutru // v zvezi z iz povzročiti prenehanje stanja, kot ga določa samostalnik: predramiti iz počitka; predramiti se iz nezavesti / predramiti iz zamišljenosti / predramiti koga iz pasivnosti // ekspr. povzročiti, da kdo kaj spozna, se česa zave: predramiti delavske množice 2. knjiž. povzročiti, da kaj nastane; vzbuditi: predramiti v kom čut za solidarnost; v njem se je predramila humoristična žilica / odgovor je predramil v njem staro jezo predrámljen -a -o: otrok je čisto predramljen; predramljena vest ♪
- predsednikovánje -a s (ȃ) glagolnik od predsednikovati: v času njegovega predsednikovanja je bilo veliko storjenega / odpovedati se predsednikovanju ♪
- predsedovánje -a s (ȃ) glagolnik od predsedovati: ugajalo mu je predsedovanje na sejah / v času njegovega predsedovanja ♪
- predstávljanje -a s (á) glagolnik od predstavljati: predstavljanje gostov se je hitro končalo; pozdravljanje, predstavljanje in druge formalnosti / umetnost je predstavljanje življenja v njegovi prvobitnosti / ta način predstavljanja narodove zgodovine ni več zadovoljiv / proces mišljenja in predstavljanja; sposobnost prostorskega predstavljanja ♪
- predstávljati -am nedov. (á) 1. z navajanjem imena koga osebno seznanjati s kom: predstavljala jim je svoje prijatelje; učenci so se predstavljali profesorju 2. delati javno znano kako a) dejavnost koga: v galeriji predstavljajo skupino najmlajših sodobnih slikarjev; zbor se je prvič predstavljal zahtevnejši publiki / pesnik se v svojem delu predstavlja kot bojevnik za pravice naroda nastopa v vlogi bojevnika b) lastnost, lastnosti: zelo natančno jih je predstavljal; s to akcijo se slovenska narodna skupnost predstavlja širšemu okolju // posredovati v najvišji meri lastnosti, značilnosti koga, česa: slika predstavlja različne dobe človekovega življenja / tip, kakršnega predstavlja junak Jurčičeve povesti / na maškeradi je predstavljala ciganko 3. imeti pravico, smeti opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga: republiko predstavljajo z ustavo določeni
republiški organi; na tem zasedanju je predstavljal državo sam predsednik / on predstavlja zmernejše krilo stranke 4. publ., z oslabljenim pomenom izraža, da kaj je, obstaja: vdor sovražnikov predstavlja resno nevarnost za prebivalce; slaba cesta predstavlja glavno oviro za razvoj trgovine / vsaka od teh knjig predstavlja celoto 5. redko poustvarjati, navadno z umetniškim hotenjem, dramski tekst; igrati: danes predstavljajo Shakespearovega Hamleta predstávljati si povzročati, da nastane kaj v zavesti kot posledica obnovitve zaznav: predstavljati si različne predmete // povzročati, da nastane kaj v zavesti kot posledica izkušenj, védenja, miselne ali čustvene dejavnosti: kaj si predstavljaš pod izrazom domovina; predstavljal si je snidenje z domačimi; jaz si to stvar drugače predstavljam; težko, živo si predstavljati / znal si je predstavljati, kako deluje ta stroj / večja prijatelja sva, kot si lahko predstavljaš misliš / v mislih si predstavljati
predstavljajóč -a -e: sobo je okrasil s slikami, predstavljajočimi letne čase ♪
- predstávnik -a m (ȃ) kdor ima pravico, sme opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga: izbrali so ga za predstavnika; voliti predstavnika razreda; na sestanek je prišel tudi predstavnik rudniškega kolektiva / trgovinski predstavnik v tujini; na novinarska vprašanja je odgovarjal vladni predstavnik / v njem je videl predstavnika oblasti / diplomatski predstavnik uradna oseba, ki zastopa državo pri tuji vladi; konzularni predstavnik uradna oseba, ki zastopa koristi države in njenih državljanov v tuji državi // kdor v najvišji meri posreduje lastnosti, značilnosti koga, česa: v šoli so obravnavali le najvažnejše predstavnike posameznih živalskih vrst / bil je tipičen predstavnik svojega stanu / ta režiser je značilen predstavnik novega vala v filmski umetnosti zagovornik, privrženec ● publ. predstavnik tiska, za tisk novinar ♪
- prèdstráža -e ž (ȅ-á) 1. voj. vojaške enote, razporejene pred glavnino z namenom, da jo varujejo pred nenadnim sovražnikovim napadom: četo so poslali naprej kot predstražo / biti predstraža; pren. redka drevesa so bila predstraža sklenjenega gozda 2. knjiž. idejni nosilci kakega gibanja: uvrstil se je v predstražo delavskega razreda ♪
- prèdšólski -a -o prid. (ȅ-ọ̑) nanašajoč se na čas pred začetkom (obveznega) šolanja: predšolska izobrazba; predšolska vzgoja / predšolske vzgojne ustanove; predšolsko varstvo / predšolski otrok ♪
- predvídeti -im dov. (í ȋ) 1. na osnovi določenih dogodkov, pojavov postati prepričan o uresničitvi česa: predvidel je nesrečo; predvideti slabo vreme; tega ni mogoče predvideti / predvideti tok dogodkov 2. publ. na osnovi določenih potreb, želj vnaprej določiti, upoštevati: predvideti povečanje proizvodnje; v proračunu so predvideli gradnjo nove šole // na osnovi določenih podatkov vnaprej določiti, izračunati: do srečanja satelitov je prišlo prej, kot so predvideli predvíden -a -o: vse je potekalo po predvidenem načrtu; za vsak prekršek je predvidena kazen; predvideno povečanje izvoza ♪
- predvidévanje -a s (ẹ́) glagolnik od predvidevati: predvidevanja so se izpolnila / predvidevanje nove gradnje / po predvidevanjih bo letošnja proizvodnja večja od lanske ♪
- prèdznák -a m (ȅ-ȃ) knjiž., navadno s prilastkom 1. pojav, ki kaj napoveduje; znamenje, znak: ugotavljati predznake bolezni; bal se je, da je to predznak bližajoče se lakote 2. z oslabljenim pomenom kar označuje lastnost, značilnost česa: ta pomoč ima socialni predznak / taka umetnost nima več negativnega predznaka ni več negativna / idejni predznak dejanja, pojava idejnost dejanja, pojava ◊ mat. znak plus ali minus pred številom za določanje pozitivnosti ali negativnosti; muz. znak za znižanje ali zvišanje tona za polton ali dva poltona ali za vračanje na prvotno višino ♪
- prèdznánje -a s (ȅ-ȃ) publ. znanje, ki je potrebno za razumevanje, znanje česa: zaradi pomanjkljivega predznanja težko študira / za razumevanje te knjige je potrebno strokovno predznanje ♪
- prefínjenost -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost prefinjenega: prefinjenost izražanja / prefinjenost okusa / očarala ga je njena prefinjenost ♪
3.732 3.757 3.782 3.807 3.832 3.857 3.882 3.907 3.932 3.957