Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Anja (307-331) 
- bákla -e ž (ȃ) svetilo iz lesa ali iz vnetljive snovi na držalu: prižgati, utrniti baklo; goreča, smolnata bakla; gori kakor bakla močno; pren. bakla napredka ◊ astr. sončne bakle svetle tvorbe v fotosferi, ki nastanejo zaradi povečanega sevanja ♪
- bakláti -ám nedov. (á ȃ) goreti z močnim, zaganjajočim se plamenom: grmada pošastno bakla ♪
- baktêrija -e ž (é) nav. mn., biol. enocelični rastlinski organizem brez klorofila, ki se množi s cepitvijo: črevesne, gnilobne bakterije; paličasta bakterija; bakterije mlečnega kisanja; delovanje, gojišče bakterij ♪
- banálnost -i ž (ȃ) pusta vsakdanjost, obrabljenost, plehkost: kritik očita pesniku banalnost in trivialnost; dolgočasna banalnost pogovora; do banalnosti vsakdanja zgodba; vzvišen nad banalnostjo življenja / prevajalec je zabrisal marsikatero banalnost izvirnika ♪
- bandítstvo -a s (ȋ) banditizem: preganjati banditstvo / tolpa je zagrešila novo banditstvo ♪
- bánjica -e ž (á) manjšalnica od banja: kopati dojenčka v banjici; lesena, pločevinasta banjica ♪
- banjo tudi bendžo -a [béndžo] m (ẹ̑) ameriško glasbilo, podobno kitari: zvoki banja, mandoline in kitare ♪
- bankrótstvo -a s (ọ̑) gospodarsko propadanje: ločitev politike od ekonomike vodi v bankrotstvo; pren., ekspr. bankrotstvo buržoazije pri urejanju nacionalnega vprašanja ♪
- banovánje -a s (ȃ) opravljanje banskih poslov: v času njegovega banovanja ♪
- barantánje -a s (ȃ) glagolnik od barantati: po dolgem barantanju so se pogodili / Primorska je bila predmet političnega barantanja ♪
- bárd -a m (ȃ) pri Keltih ljudski pesnik in pevec: pesem starodavnih bardov // ekspr. pesnik, v katerega delih je izražen duh naroda, gibanja: bil je bard svojega ljudstva; socialni bard ♪
- baríglica -e ž (ȋ) manjšalnica od barigla: piti iz bariglice; bariglica žganja; bariglice za vodo ♪
- baróčnost -i ž (ọ̑) um. značilnost baročnega: slikovita baročnost pročelja / baročnost izražanja ♪
- bárva -e ž (ȃ) 1. lastnost predmeta, katero očesu posreduje svetloba, ki jo telo seva, odbija ali prepušča: bela, črna, rdeča, rjavkasto rumena barva; drap barva; kričeča, mirna, mrzla neugodno delujoča, pastelna, topla ugodno delujoča, živa barva / jesenske, mavrične barve; naravna barva lesa; harmonija barv; čut za barve / letos je modna barva oranžna; zelena barva je barva upanja; barva kriči, bode v oči neprijetno učinkuje; barve se skladajo, se ujemajo; barve se tepejo se ne ujemajo 2. naravna obarvanost kože, obraza: v njenih licih je že več barve; ima lepo, zdravo barvo / polt žametne barve; ljudje vseh jezikov in barv 3. sredstvo za barvanje: barva zaliva; modra barva hitro zbledi; to blago dobro prime barvo; mešati, nanašati, polagati barve; barvati, slikati z oljnato barvo; preproge obstojnih barv; barva je še sveža / cinkova bela, kovinska, vodena barva /
tiskarska, zidna barva; barva za usnje 4. ekspr. prepričanje, mišljenje, nazor: pokazal je svojo pravo barvo; šele zdaj so prišli s pravo barvo na dan; vprašanje so rešili ne glede na politično barvo posameznih skupin 5. knjiž. izrazite poteze, značilnosti: v romanu je precej lokalne barve; delo ima avtorjevo osebno barvo 6. zvočna obarvanost: pevkin glas ima prijetno barvo; barva glasu, tona, vokalov 7. nav. mn. razločevalno znamenje pripadnosti: belo-modra barva je barva tega kluba / publ., z oslabljenim pomenom: ekipa bo zastopala ljubljanske barve; igral je za barve Olimpije 8. igr. igralne karte z istim znakom: napovedati barvo ● vse barve ga spreletavajo, od jeze spreminja barve bledi in rdi hkrati; publ. barve svoje države je uspešno branil na tekmovanju je kot reprezentant svoje države dosegel športne uspehe; opisovati razmere v rožnatih barvah olepševalno; ljudi opisuje s črnimi barvami negativno ◊ fiz. komplementarni ali
dopolnilni barvi ki pomešani med seboj dasta belo barvo; spektralne barve ki nastanejo pri razklonu belega žarka; kem. barva anorganska snov za barvanje; lov. barva krvna sled obstreljene divjadi; rel. liturgične barve barve oblačil pri bogoslužju, ki izražajo značaj določenega praznika; zool. varovalna barva ki se ujema z barvo okolice ♪
- barvoslóvje -a s (ọ̑) nauk o barvah in tehniki barvanja ♪
- basnoslóvec -vca m (ọ̑) redko kdor proučuje basni: nova dognanja basnoslovcev // knjiž. basnopisec: basnoslovec Krilov ♪
- bátinanje -a s (ȃ) glagolnik od batinati: kaznovati z batinanjem / to je bilo batinanja! ♪
- bázedov -a m (ȃ) med. bolezen zaradi čezmernega delovanja žleze ščitnice: imeti bazedov ♪
- bázedovka -e ž (ȃ) med. bolezen zaradi čezmernega delovanja žleze ščitnice: zdravilo za bazedovko ♪
- bêbčevski tudi bébčevski -a -o prid. (é; ẹ̄) nanašajoč se na bebce: ni razumela njegovega bebčevskega momljanja / ne bom prenašal tvojega bebčevskega obnašanja ♪
- bečvà -è tudi bèčva -e [bǝč] ž (ȁ ȅ; ǝ̏) 1. arhit. polkrožni obok nad četverokotno talno ploskvijo; banja: veža, obokana z bečvo 2. star. sod ♪
- bèčvast -a -o [bǝč] prid. (ǝ̏) arhit. banjast: bečvasti obok ♪
- béden -dna -o prid., bédnejši (ẹ́ ẹ̄) 1. ki je v veliki materialni ali duhovni stiski: bedno ljudstvo / bedno življenje // ekspr. po materialni vrednosti nezadosten: prebijati se z bedno plačo // ekspr. usmiljenja, pomilovanja vreden: bedna žival je komaj še stala od utrujenosti / delil je z jetniki bedno usodo 2. ekspr. zaničevanja vreden: bedni izdajalec / bedni izgovori; to je bedna laž ♪
- bedéti -ím tudi bdéti -ím [prva oblika bǝd] nedov., bedì tudi bdì (ẹ́ í) 1. biti buden, ant. spati: bedeti vso noč; bedeti pri bolniku, pri mrliču; pren. lučka bedi dolgo v noč ∙ ekspr. ali bedim ali sanjam? ali je mogoče, da je to res 2. knjiž. posvečati čemu vso skrb: starši bedijo nad otroki; učitelji bedijo nad vedenjem učencev bedé tudi bdé: bede ležati bedèč tudi bdèč -éča -e: bedeč sanjati; to sem videl z bedečimi očmi ♪
- begálnica -e ž (ȃ) čeb. priprava, ki omogoča čebelam odlet iz panja, vrnitve pa ne ♪
182 207 232 257 282 307 332 357 382 407 
