Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Anja (2.601-2.625)


  1.      nèodobrávanje  -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od odobravanja: s tem je izrazil svoje neodobravanje; očitno neodobravanje / z neodobravanjem reči kaj ♪
  2.      nèodpŕt  -a -o prid. (ȅ-ȓ) ki (še) ni odprt: na mizi je ležal kup neodprtih pisem / cveti so še neodprti ◊ gozd. neodprti gozd gozd, katerega izkoriščanje je zaradi pomanjkanja prometnih povezav nemogoče, neekonomično ♪
  3.      nèodtujljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) jur. ki se ne sme odtujiti: neodtujljiva pravica do samoupravljanja ♪
  4.      nèodtujljívost  -i ž (ȅ-í) jur. značilnost neodtujljivega: neodtujljivost pravice do samoupravljanja ♪
  5.      néoimpresionízem  -zma m (ẹ̑-ȋ) um. impresionizem, ki upošteva dognanja optike: nagibati se k neoimpresionizmu ♪
  6.      nèopázen  -zna -o prid. (ȅ-á ȅ-ā) ki ni opazen: govoril je z neopaznim posmehom; neznatna, neopazna napaka / v svoji preprosti obleki je bil skoraj neopazen nèopázno prisl.: neopazno oditi; v obravnavi se je neopazno zabrisalo bistvo vprašanja ♪
  7.      nèoportún  -a -o prid. (ȅ-ȗ) knjiž. neprimeren, neumesten: neoportuno dejanje; pogajanja so opustili, ker so se jim zdela neoportuna ♪
  8.      nèopredeljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neopredeljivega: časovna neopredeljivost dogajanja ♪
  9.      nèoprémljenost  -i ž (ȅ-ẹ̑) lastnost, značilnost neopremljenega: neopremljenost stanovanja / neopremljenost naselja z ustreznimi napravami ♪
  10.      nèpísmenost  -i ž (ȅ-ȋ) neznanje pisanja in branja: odpraviti nepismenost // slabš. slabo poznavanje kake stroke: filmska, plavalna, politična nepismenost ♪
  11.      nèplačevánje  -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od plačevanja: neplačevanje davkov, dolgov ♪
  12.      nèpodréjanje  -a s (ȅ-ẹ́) kar je nasprotno, drugačno od podrejanja: nepodrejanje veljavnim družbenim normam ♪
  13.      nèpokorávanje  -a s (ȅ-ȃ) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od pokoravanja: nepokoravanje odločbam, sklepom, zakonom ♪
  14.      nèpopóln  -a -o [u̯n] prid. (ȅ-ọ̑) ki ni popoln: nepopoln naslov; predložili so še nepopolne podatke; knjižna zbirka je nepopolna / nepopoln uspeh / prijavili so se kandidati z nepopolno srednjo šolo nedokončano ◊ ekon. nepopolna konkurenca konkurenca, za katero so značilne omejitve glede ponudbe in povpraševanja; lingv. nepopolni stavek stavek, ki mu manjka povedek; mat. nepopolno število število brez zadnjih decimalk; soc. nepopolna družina družina, v kateri manjka eden od staršev nèpopólno prisl.: nepopolno odgovarjati ♪
  15.      nèpopravljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nepopravljivega: nepopravljivost stroja / nepopravljivost bolnikovega stanja ♪
  16.      nèporušljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost neporušljivega: neporušljivost utrdbe / ekspr. neporušljivost njenega zaupanja ga je hrabrila ♪
  17.      nèposréden  -dna -o prid., nèposrédnejši (ȅ-ẹ̑) 1. ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega: neposreden stik, vpliv; ostra beseda je bila neposreden vzrok za prepir; ostali so v neposredni zvezi z zaledjem / ima neposredne dokaze za njihovo krivdo / neposredni poslušalci koncerta ki so navzoči pri koncertu / neposredni radijski prenos tekme prenos s tekmovališča istočasno s tekmo; neposredna razsvetljava razsvetljava, pri kateri padajo žarki svetila naravnost na osvetljeno ploskev; nekatere rastline ne prenesejo neposrednega sonca // ki ima odkrit, sproščen odnos do okolja: zelo neposreden človek je / želel si je bolj neposrednega pogovora z očetom 2. ki je zelo malo oddaljen a) krajevno: stanuje v neposredni bližini avtobusne postaje b) časovno: vse se bo pojasnilo v neposredni prihodnosti // ki se lahko zgodi v določenem položaju, ob določenem času: neposredna vojna nevarnost je minila / rešil ga je iz neposredne nevarnosti ◊ biol. neposredni prednik; neposredna delitev delitev celice na dva enaka dela brez razpada jedra na kromosome; ekon. neposredni proizvajalec proizvajalec, ki dela v proizvodnji in ustvarja materialne dobrine; neposredna menjava menjava, ki poteka po načelu blago za blago; jur. neposredni davek davek od dohodkov in premoženja; neposredna volilna pravica pravica voliti brez posrednika; neposredne volitve; lingv. neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; mat. neposredni dokaz dokaz, pri katerem se izvede izrek tako, da se izhaja iz že znanih resnic; ped. neposredna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; polit. neposredna demokracija demokracija, v kateri med voljenimi predstavniki in volivci ni političnih strank kot vmesnega člena; ptt neposredna zveza zveza brez posredovanja vmesnih pošt ali telefonskih in telegrafskih central nèposrédno prisl.: vedno govori zelo neposredno; neposredno voliti; neposredno vprašati; biti neposredno odgovoren; dobiti kaj neposredno iz tovarne; publ.: neposredno po vojni takoj; neposredno pred odhodom tik ♪
  18.      nèpostávnost  -i ž (ȅ-á) star. nezakonitost: nepostavnost ravnanja / zagrešiti nepostavnosti ♪
  19.      nèpotekljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) knjiž., redko neizčrpen, neizčrpljiv: nepotekljive zaloge / nepotekljiv vir znanja ♪
  20.      nèpotrpežljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki mu manjka potrpežljivosti: nepotrpežljiv bolnik / za tako drobno delo je preveč nepotrpežljiv; zelo nepotrpežljiva je z otroki / ekspr. ves nepotrpežljiv ga je priganjal k odhodu nèpotrpežljívo prisl.: nepotrpežljivo čakati, poslušati ♪
  21.      nèpovezovánje  -a s (ȅ-ȃ) publ. kar je nasprotno, drugačno od povezovanja: odpravljati nepovezovanje osebnih dohodkov z rezultati pri delu / nadaljevati politiko nepovezovanja v bloke ♪
  22.      nèpovóljen  -jna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄) knjiž. slab, nezadovoljiv: nepovoljen izid tekmovanja; nepovoljne gospodarske razmere / nepovoljne ocene / dobiti nepovoljen odgovor negativen, odklonilen nèpovóljno prisl.: nepovoljno vplivati / zastar. nepovoljno izobražen nezadostno ♪
  23.      nèpoznánje  -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od poznanja: nepoznanje resničnih vzrokov ga je privedlo do napačne presoje; nepoznanje zakonov in odredb / tako mnenje je izviralo iz nepoznanja razmer ♪
  24.      nèpoznávanje  -a s (ȅ-ȃ) kar je nasprotno, drugačno od poznavanja: nepoznavanje položaja in razmer; nepoznavanje stvari, sveta, življenja; nepoznavanje zakonov ne opravičuje njegovega dejanja ♪
  25.      nèpravílnost  -i ž (ȅ-ȋ) lastnost, značilnost nepravilnega: nepravilnost rasti / nepravilnost postopka, ravnanja // evfem. napaka, pomanjkljivost: na stavbi so odkrili precej nepravilnosti; odpraviti nepravilnosti v poslovanju / v članku so razne nepravilnosti neresnične, netočne navedbe ♪

   2.476 2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA