Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Anja (126-150)


  1.      seznánjanje  -a [sǝz in sez] s (á) glagolnik od seznanjati: večer je minil v prijetnem pogovoru in medsebojnem seznanjanju / seznanjanje delavcev z aktualnimi vprašanji; seznanjanje s svetovno literaturo ♪
  2.      seznánjati  -am [sǝz in sez] nedov. (á) 1. delati, da postane kdo komu znan: seznanjal ga je s svojimi prijatelji; osebno seznanjati koga s kom; seznanjati se na izletih; otroci se hitro seznanjajo 2. delati, da kdo pridobi določeno znanje, vedenje o čem: seznanjati kupce z delovanjem in uporabo aparata; podrobno seznanjati s čim / knjiga nas seznanja z nekaterimi novimi odkritji seznanjajóč -a -e: razkazal jim je tovarno, seznanjajoč jih s problemi proizvodnje ♪
  3.      shránjati  -am nedov. (á) redko shranjevati: shranjati žito / denar je treba shranjati na varnem mestu hraniti ♪
  4.      sklánja  -e ž (ȃ) knjiž. sklanjatev: sklanja samostalnikov ♪
  5.      sklánjanje  -a s (ȃ) glagolnik od sklanjati: sklanjanje glave / sklanjanje samostalnika ♪
  6.      sklanjátev  -tve ž (ȃ) lingv. menjanje končnic pri samostalniku, pridevniku, zaimku in števniku: sklanjatev in spregatev / samostalnik lipa se sklanja po ajevski sklanjatvi; imenska, pridevniška sklanjatev; moška sklanjatev samostalnikov moškega spola ♪
  7.      sklánjati  -am nedov. (ȃ) 1. premikati zgornji del česa navzdol, proti tlom: sklanjati in vzravnavati glavo, hrbet / sklanjal je glavo in poslušal; sklanjati glavo nad šopkom ∙ knjiž. spoštljivo sklanjam glavo pred takim človekom izkazujem mu čast, spoštovanje 2. lingv. menjavati končnice pri samostalniku, pridevniku, zaimku in števniku: sklanjati samostalnike; sklanjati po pridevniški sklanjatvi sklánjati se 1. premikati glavo, zgornji del telesa navzdol, zlasti naprej: hitro se sklanjati / sklanjati se k otroku; sklanja se čez ograjo, skozi okno / sklanjati se po steklenice pod točilno mizo / težki cveti se sklanjajo; veje se sklanjajo nad vodo 2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom, v zvezi z nad izraža opravljanje dela, opravila, kot ga določa sobesedilo: ves dan se sklanja nad delo; pogosto se sklanja nad knjigo bere, študira; bolničarke so se sklanjale nad ranjenci so jim stregle ● pesn. na gredi se cvet sklanja k cvetu je dosti cvetov; ekspr. sonce se sklanja k obzorju kmalu bo zašlo; knjiž. čas se sklanja v jesen kmalu bo jesen sklanjáje: kašljal je, sklanjaje glavo sklanjajóč -a -e: šla sta navkreber, sklanjajoč glave; sklanjajoča se drevesa ♪
  8.      sklanjátven  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na sklanjatev: sklanjatvena končnica / sklanjatveni vzorec ♪
  9.      skránja  -e ž (á) nav. mn., nar. zahodno čeljust: skranje mu štrlijo naprej; spodnja, zgornja skranja ♪
  10.      sozvánjanje  -a s (ā) knjiž., ekspr. ujemanje, skladanje: popolno sozvanjanje z naravo ♪
  11.      sozvánjati  -am nedov. (ā) knjiž., ekspr. ujemati se, skladati se: belina sten je sozvanjala s predmeti v sobi / v teh verzih sozvanjajo različni elementi skupaj skladno obstajajo ♪
  12.      spanjáč  -a m (á) nar. vzhodno kdor spi z drugim na istem ležišču: njegov spanjač je bil brat / mladi sosed je dekletov spanjač ♪
  13.      špránja  -e ž (á) dolga, ozka odprtina v trdni snovi: v vratih se je pokazala špranja; narediti, zamašiti špranjo; opazovati kaj skozi špranjo v steni; skozi špranje je mrzlo pihalo; zabiti klin v skalnato špranjo / voda je širila drobne razpoke v špranje in luknje // dolga, ozka odprtina sploh: špranje med deskami so postajale vedno večje; skozi špranjo pod vrati je porinil pismo v sobo / ekspr. v oblakih se je pokazala svetla špranja / ekspr. stisniti oči v špranjo; odprl je vrata za špranjo na široko ♦ anat. špranja med glasilkama ♪
  14.      špránjast  -a -o prid. (á) poln špranj: lesena stena je bila razpokana in špranjasta; špranjasta vrata / špranjasta baraka / ekspr. špranjaste oči priprte ♪
  15.      udejánjanje  -a s (á) knjiž. uresničevanje: udejanjanje hotenj, zamisli; dosledno, praktično udejanjanje česa ♪
  16.      udejánjati  -am nedov. (á) knjiž. uresničevati: težko je udejanjal svoje literarne zamisli / udejanjati voljo do življenja; udejanjati se v delu ♪
  17.      ugánjanje  -a s (ȃ) glagolnik od uganjati, delati: uganjanje neumnosti / uganjanje nasilja ♪
  18.      ugánjati 1 -am nedov. (ȃ) ekspr. 1. delati, početi: kaj pa uganjate, saj se bo strop podrl; ni prav, kar uganja / uganjati neumnosti, otročarije; take uganjajo, da jim kazen ne uide / kaj vse uganja z njim 2. z oslabljenim pomenom delati, povzročati, da nastane to, kar izraža samostalnik: uganjati hrup, trušč 3. z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: uganjati ljubosumnost, trmo, užaljenost ● ekspr. iz vsega uganja burke, norčije se norčuje, šali; ekspr. ne uganjaj ceremonij, cirkusa, panike ne zapletaj stvari; ne razburjaj se po nepotrebnem; ekspr. nekateri ljudje uganjajo razkošje živijo v (prevelikem) razkošju; ekspr. vse življenje uganja šport se ukvarja s športom uganjajóč -a -e: uganjajoč svojo trmo, je močno zacepetala ♪
  19.      ugánjati 2 -am nedov. (ā) zastar. ugibati: uganjala sva, koliko jih bo prišlo ♪
  20.      ukánjati  -am nedov. (á) namerno delati, povzročati, da kdo zaradi napačnega sklepanja, ravnanja ne dosega tega, kar namerava, hoče: ukanjati zasledovalce / trgovci so jih ukanjali varali, goljufali // ekspr. delati, povzročati, da kdo ne dosega tega, kar namerava, upa: zemlja je kmeta ukanjala leto za letom ♪
  21.      uklánjanje  -a s (ȃ) glagolnik od uklanjati: uklanjanje drevja v vetru / uklanjanje glave / uklanjanje oblasti, sili; uklanjanje pred vodjo ♪
  22.      uklánjati  -am nedov. (ȃ) 1. knjiž. upogibati, pripogibati: veter uklanja travo, veje / težko breme mu uklanja hrbet // sklanjati: uklanjati glavo / pri hoji skozi jamo so se morali pogosto uklanjati 2. dosegati, da se kdo vda, podredi: s silo uklanjati ljudi / uklanjati razum volji uklánjati se 1. prenehavati vztrajati pri svojem mnenju, stališču in sprejemati voljo, zahteve drugega: popuščajo in se uklanjajo; uklanjati se avtoriteti / uklanjati se resnici / uklanjati se sili / uklanjati se navadam, okusu koga / ponosen duh se ne uklanja 2. zastar. priklanjati se, klanjati se: uklanjati se kralju; nizko, ponižno se uklanjati ● zastar. uklanjati se komu s poti umikati se ◊ fiz. svetloba, zvok se uklanja v bližini izvirov in ovir se ne širi premo ♪
  23.      upijánjati  -am nedov. (á) 1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročati, da je kdo pijan: upijanjati goste; upijanjati z vinom // povzročati pijanost, omotico: žgane pijače upijanjajo / močne dišave so jih upijanjale 2. ekspr. delati, povzročati, da kdo zaradi čustvenega zanosa ne misli, ne ravna več razsodno, preudarno: navdušeno vzklikanje ga je upijanjalo upijánjati se s pitjem alkoholne pijače postajati pijan: niso mu dali več vina, ker se je hitro upijanjal upijanjajóč -a -e: upijanjajoč zrak ♪
  24.      usánjati  -am dov. (á) knjiž. 1. narediti, povzročiti, da kdo začne sanjati: s pripovedovanjem pravljic je otroka usanjal 2. ustvariti v sanjah, mislih: taka je bila ženska, ki jo je usanjal usánjan -a -o: stal je kakor usanjan; zbudil se je iz usanjane sreče ♪
  25.      vzgánjati se  -am se nedov. (ȃ) knjiž. vzpenjati se, dvigati se: valovi se vzganjajo čez skale / glasovi kopalcev so se vzganjali nad mirno vodo ◊ agr. mlečna maščoba vzganja na površino mleka se dviga zaradi vzgona ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA