Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ani (8.877-8.901)


  1.      togôten  -tna -o prid. (ó) 1. ki je v stanju velike jeze, razdraženosti: skušali so pomiriti togotne vaščane; ves togoten je planil kvišku // ki izraža, kaže veliko jezo, razdraženost: togoten obraz; togotne kretnje; zaslišali so togotno vpitje 2. ki se (rad) zelo razjezi, razdraži: bil je togoten človek; dobil je togotno ženo / togoten značaj 3. ekspr. silovit, divji: togotna burja; togotno morje togôtno prisl.: togotno odgovarjati; togotno je zaloputnil vrata ♪
  2.      tók  -a m, mn. tokóvi in tóki (ọ̑) 1. nepretrgano, v določeni smeri gibajoča se snov, zlasti tekočina, plin: tok teče, se vrtinči; zajel ga je topel zračni tok; prestreči, zaustaviti tok z oviro // nepretrgano, v določeni smeri gibajoči se del vode v reki, jezeru, morju: tok nese, zgrabi čoln; zabresti v tok / spustiti se s čolnom po toku; plavati proti toku, s tokom / blatni tok v jezeru; mešanje mrzlih in toplih oceanskih tokov 2. navadno s prilastkom v strugi tekoča voda: raziskovati podzemne tokove; dolžina, širina (rečnega) toka / reka je plovna samo v enem delu svojega toka; odpadne vode odvajajo neposredno v rečni tok v reko / potok je spremenil tok strugo, smer tečenja 3. nepretrgano gibanje zlasti tekočine, plina v določeni smeri: sredi reke je tok najmočnejši; tok nastane, pojema, se ustavi; enakomeren, počasen, vijugast tok; stalen tok tekočine, zraka; hitrost, smer toka 4. navadno v zvezi električni tok gibanje naelektrenih delcev: električni tok nastane, se prekine; snov, ki ne prevaja električnega toka / električni tok teče po žici; izključiti tok // to gibanje glede na učinek, ki ga povzroča, delo, ki ga opravi: električni tok ga je stresel, ubil; varjenje z električnim tokom / ogrevati prostore z električnim tokom z električno energijo; preskrba, varčevanje z električnim tokom / gospodinjski, industrijski tok električna energija, namenjena za uporabnike v gospodinjstvih, v industriji 5. s prilastkom strnjeno, v določeni smeri premikajoča se skupina ljudi, stvari: policija je skušala zaustaviti tok demonstrantov; tok ljudi na cesti 6. s prilastkom prehajanje ljudi, stvari z enega mesta na drugo na določenem področju: proučevati selitvene, turistične tokove; glavni prometni tokovi / kolonizacijski tok // prehajanje stvari, blaga z enega mesta na drugo v kaki dejavnosti: gospodarski tokovi; uvozni in izvozni tokovi / blagovni tokovi; informacijski tokovi 7. s prilastkom kar obstaja, se dogaja z nepretrganim sledenjem kakih enot, pojavov: zaustaviti tok besed; tok misli, spominov se je pretrgal / obrniti tok dogodkov potek / z oslabljenim pomenom: tok časa; tok dogajanja v pripovedi; slediti toku razprave razpravi; publ. v toku šolanja je zamenjal več učiteljev med šolanjem 8. s prilastkom delovanje, dejavnost na kakem področju, določena s posebnim sistemom idej, sredstev: filozofski, literarni tokovi v 19. stoletju; novi politični tokovi / razvojni tokovi v gledališču; v slikarstvu je prevladal realistični tok realistična smer ● ekspr. predati se toku dopustiti, da postane življenje odvisno od okoliščin; ekspr. plavati proti toku ne misliti, ravnati tako, kakor misli, ravna večina, vodilni ljudje ◊ elektr. anodni tok; enofazni, trifazni tok; enosmerni, izmenični tok; inducirani tok; jakost toka; fiz. energijski tok količina, določena kot energija, ki jo telo odda ali prejme v časovni enoti; svetlobni tok energija, ki jo izseva svetilo v eni sekundi; toplotni tok količina, določena kot toplota, ki preide v časovni enoti skozi dani presek; geogr. dolnji ali spodnji tok reke zadnji del reke blizu izliva; morski tok premikanje površinske morske vode v določeni smeri; Zalivski tok topli morski tok, ki teče iz Mehiškega zaliva čez severni Atlantik mimo Skandinavije proti Severnemu Ledenemu morju; lit. tok zavesti pripovedna tehnika, ki podaja navidezno neurejeno sledenje misli, čustev, asociacij literarne osebe; med. beli tok bel ali rumenkast izcedek iz nožnice; meteor. navzdolnji, navzgornji zračni tok; vzponski tok tok poševno ob pobočju ali frontalnih površinah dvigajočega se zraka ♪
  3.      toksín  -a m (ȋ) biol. strup nekaterih mikroorganizmov ali nekaterih drugih rastlin in živali, ki v organizmu povzroča nastajanje protiteles: bakterije izločajo toksine / rastlinski, živalski toksin ♪
  4.      tólar  -ja m (ọ́) nekdaj avstrijski in nemški veliki srebrnik, kovan od 16. do 19. stoletja: plačati s tolarji; kot tolar velike oči / križati tolar križavec; šmarni tolar z Marijino podobo na eni strani ♪
  5.      tolažíti  in tolážiti -im, in tolážiti -im nedov. (ȋ á ȃ; á ȃ) 1. delovati, vplivati na koga tako, da bi bil manj žalosten, nesrečen, vznemirjen: mati tolaži jokajočega otroka; tolažiti se s srečnim naključjem / tolaži nas misel, da se kmalu vrneš / saj bo bolje, jo je tolažil 2. zadovoljevati svojo potrebo, željo po hrani, pijači: tolažiti lakoto; z vinom si je tolažil žejo 3. nav. ekspr. povzročati, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: tolažiti jezo, žalost / tolažiti bolečino tolažèč -éča -e: tolažeč jo, je marsikaj obljubil; tolažeče besede; prisl.: tolažeče prigovarjati ♪
  6.      tolažník  -a m (í) kdor tolaži: mož ji je bil tolažnik in spodbujevalec; tolažnik obupanih; tolažnik v žalosti / ekspr. spanec tolažnik ♪
  7.      tolédo  -a m (ẹ̑) obrt. okras, zlasti na perilu, ki nastane, če se na vsake štiri niti vodoravno in navpično po štiri niti potegnejo iz tkanine, druge pa obšijejo: ažur in toledo ♪
  8.      toleránca  -e ž (ȃ) 1. lastnost tolerantnega človeka, strpnost: pohvalili so njegovo toleranco; biti znan po toleranci; reševati vprašanje z veliko toleranco / politična, verska toleranca 2. toleriranje: toleranca napak 3. med. sposobnost organizma, da brez (večjih) negativnih posledic prenaša določene snovi: preizkusiti toleranco / toleranca za zdravilo 4. teh. največja dopustna razlika med predpisano in doseženo velikostjo, količino in kakovostjo česa: toleranca je pol milimetra; določiti toleranco; dovoljena, minimalna, zelo nizka toleranca ◊ gozd. rastiščna toleranca sposobnost prilagajanja različnim rastiščem; psih. frustracijska toleranca sposobnost prenašanja frustracij brez neprilagojenega reagiranja, vedenja ♪
  9.      toleránčen  -čna -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na toleranco: tolerančna stopnja 2. med. ki ga organizem prenese brez (večjih) negativnih posledic: tolerančna doza zdravila, sevanja ● zastar. tolerančna hiša javna hiša ◊ teh. tolerančno polje dopustna razlika med predpisanimi in doseženimi merami česa; zgod. tolerančni patent v stari Avstriji zakon, izdan leta 1781, s katerim je protestantom, kalvincem in pravoslavnim dovoljeno zasebno opravljanje bogoslužja ♪
  10.      toleránten  -tna -o prid. (ȃ) 1. ki dopušča o določeni stvari drugačno, nasprotno mnenje, nazor, strpen: toleranten človek, razpravljavec; v tem pogledu je toleranten; biti toleranten do drugače mislečih / tolerantno stališče 2. ki dopušča, da obstaja kaj, do česar ima osebek odklonilen odnos: v tej državi so tolerantni do prostitucije; toleranten do uživanja mamil 3. med. katerega organizem brez (večjih) negativnih posledic prenaša določene snovi: toleranten proti alkoholu; toleranten za zdravilo tolerántno prisl.: tolerantno se vesti ♪
  11.      tolerántnost  -i ž (ȃ) 1. lastnost tolerantnega človeka, strpnost: znan je po svoji tolerantnosti do nasprotnikov; nesmiselna, velika tolerantnost / tolerantnost stališč 2. med. sposobnost organizma, da brez (večjih) negativnih posledic prenaša določene snovi: preizkusiti tolerantnost / tolerantnost za zdravilo ♪
  12.      tólik  -a -o zaim. (ọ̑) 1. raba peša tolikšen: dvakrat tolik obseg knjige; izguba je tolika kot lani; hiša je bila tolika, da so imeli vsi dovolj prostora / kljub tolikim pripravam so marsikaj spregledali; z dobrim gospodarjenjem so prišli do tolikega premoženja 2. neustalj., v prislovni rabi toliko: redki so sodelovali v tolikih bojih kot on; s tolikimi pričami boš že dokazal, da imaš prav; sam.: tolikim je pomagal ♪
  13.      tólikanj  prisl. (ọ̑) star. 1. toliko: tolikanj ni nihče prispeval za gradnjo / kesala se je, ker mu je tolikanj zaupala / bil je tolikanj gospodarja, da je znal ceniti zemljo / ta povest se ne odlikuje tolikanj po zgodbi, kolikor po značajih ∙ zastar. kolikanj bolj nesrečna je, tolikanj bolj je vredna usmiljenja kolikor bolj nesrečna je, toliko bolj je vredna usmiljenja 2. tako: to za nas ni bilo tolikanj zanimivo; tolikanj se jim je prikupil, da so ga povabili na obisk ♪
  14.      tólikšen  -šna -o zaim. (ọ̑) 1. izraža sorazmernost količine, mere s tem, kar določa sobesedilo: desetkrat, dvakrat tolikšen obseg; plačaj tolikšen znesek, kot je potrebno; nabavili so tolikšne količine hrane, kolikor so jih rabili; petkrat tolikšna razdalja; hiša je bila tolikšna, da so imeli vsi dovolj prostora; ladje so bile tolikšne kot veliki bloki; kolikršen bo vaš trud, tolikšno bo plačilo 2. nav. ekspr. izraža veliko količino ali mero: tolikšne priprave niso potrebne; pretreslo ga je tolikšno trpljenje; tolikšnega zanimanja niso pričakovali; med njima so tolikšna neskladja, da ne moreta živeti skupaj / po tolikšnem času se spet vidiva ♪
  15.      tolmáč  -a m (á) 1. kdor se (poklicno) ukvarja z neposrednim ustnim prevajanjem pogovorov: najeti tolmača; biti za tolmača; odgovoriti po tolmaču; dober, slab tolmač; tolmač za italijanski jezik / star. tolmač iz angleščine prevajalec ∙ knjiž. besedilom je dodal tolmač slovar ♦ jur. tolmač uradno imenovan prevajalec za tuji jezik ali za znake gluhonemih v sodnem ali upravnem postopku; stalni sodni tolmač 2. star. razlagalec, pojasnjevalec: tolmač pesnikovega dela / tolmač predpisov 3. star. igralec, interpret: zelo dober tolmač znanih dramskih likov ♪
  16.      tôlpa  -e ž (ó) 1. slabš. organizirana skupina ljudi, ki se ukvarja z nezakonito, nedovoljeno dejavnostjo: odkriti, uničiti tolpo; oborožena tolpa; ponarejevalska, tihotapska tolpa; tolpa žeparjev; vodja tolpe / krasti v tolpah 2. slabš. skupina ničvrednih, malovrednih ljudi: okrog njih so se zbirale grozeče tolpe; prišel je s svojo tolpo 3. star. skupina ljudi: tolpa otrok, radovednežev // trop, krdelo: tolpa ovc / volkovi so se zbirali v tolpe ♪
  17.      tólstnica  -e [u̯s] ž (ọ̑) knjiž. 1. podkožna maščoba: odstraniti tolstnico; debela tolstnica 2. debela ženska: všeč so mu tolstnice ♪
  18.      tómbolski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tombolo: izklicevati tombolske številke / tombolska kartica kartica s polji z že vpisanimi številkami, ki se pri igri žrebajo ♪
  19.      tónkin  -a m (ọ̑) bambus, iz katerega izdelujejo zlasti ribiške palice: za spomin hrani ribiško palico iz tonkina ♪
  20.      tonzíla  -e ž (ȋ) nav. mn., anat. limfni organ v žrelu: odstraniti tonzile; vnetje leve tonzile ♪
  21.      tòp  tôpa -o stil. -ó prid. (ȍ ó) 1. ki slabo reže, seka: top meč, nož; topa kosa, sekira / topo rezilo ∙ topa stran noža rezilu nasprotna stran 2. ki nima (ostre) konice: top svinčnik; topa šivanka; topo pero / riba s topim gobcem; top nos; topa brada 3. ki se ne pojavlja v izraziti obliki: top zadah po trohnobi; topa bolečina // ki povzroča nizek, nezveneč, zamolkel glas: top padec, udarec; topo pokanje z bičem // nizek, nezveneč, zamolkel: top glas, zvok 4. neobčutljiv za zunanje dražljaje: gledal je v knjigo, toda bil je tako top, da ni videl črk / ekspr. glušec je top za slavčevo petje 5. ki je brez volje, zanimanja: top je za vse, kar se dogaja okoli njega / top nasmeh, pogled / topa vdanost / ekspr. sončen dan ga je izvabil iz topega ždenja k delu 6. knjiž. neumen, omejen: top človek; bistri in topi učenci / tope besede ◊ geom. topi kot kot, večji od 90° in manjši od 180°; les. topi spah spah, pri katerem so ravni robovi lesenih delov, navadno v vzdolžni smeri, tesno sestavljeni tôpo in topó prisl.: topo gledati predse; nesrečo je topo prenašal; topo udarjati; starčevsko topo mežikati ♪
  22.      tôpel  tudi tópel tôpla -o stil. -ó [ǝu̯] prid., topléjši (ó; ọ́ ó) 1. ki ima zmerno visoko temperaturo: od sonca topel zid; čaj je še topel; pomiti s toplo vodo / topel dan; toplo vreme / imeti tople roke / topli obrok obrok iz sveže kuhanih toplih jedi; postreči s toplimi jedmi z jedmi, ki se jedo kuhane in neohlajene / topli izvir, vrelec izvir, vrelec, ki ima povprečno letno temperaturo navadno višjo od povprečne letne temperature kraja // ki vzbuja, povzroča občutek toplote: topla postelja; toplo stanovanje; toplo pomladansko sonce 2. ki varuje, ščiti pred mrazom: topla obleka, odeja / topla greda 3. ki vsebuje, izraža prijaznost, naklonjenost: topel nasmeh, pozdrav, stisk roke; prirediti gostu topel sprejem; hvaležen mu je bil za tople besede / topel človek / topel dom; toplo družinsko okolje / toplo čustvo // ekspr. ugoden, prijeten: zaznati topel vonj sveže pečenega kruha; pevka ga je očarala s toplim in mehkim glasom / tople jesenske barve ● pog. topli bratec homoseksualec; tople barve rdeča, rumena, rjava barva; ekspr. novico ji je še toplo nesla na ušesa takoj ji jo je sporočila ◊ agr. topli gnoj gnoj, ki se pri preperevanju segreje; gastr. topli sendvič nahitro opečen sendvič; geogr. zmerno topli pas območje z zmernim podnebjem, ki leži med polarnim in tropskim pasom; grad. topli pod obloga iz plastične folije, podložene z debelo tkanino, klobučevino; lov. topla sled sled, pri kateri je dah še ohranjen v zraku; med. topli obkladek; topla obloga; meteor. topla fronta; teh. toplo kovanje, valjanje kovanje, valjanje s poprejšnjim segrevanjem; zool. nestalno topla kri kri, katere toplota je odvisna od temperature okolice; stalno topla kri kri, katere toplota je neodvisna od temperature okolice topló in tôplo prisl.: toplo se obleči; toplo pozdraviti, sprejeti koga; sonce toplo sije; toplo stisniti roko; toplo rjav odtenek / v povedni rabi: v sobi je prijetno toplo; toplo mu je ob takih spominih ∙ ekspr. toplo vam polagam to na srce to vam zelo priporočam, za to vas zelo prosim tôpli -a -o sam.: popiti kaj toplega; toplo mu dobro dene; obšel ga je spomin na nekaj toplega in domačega; umaknil se je na toplo; prijetno mu je na toplem ♪
  23.      topéti  -ím nedov. (ẹ́ í) 1. postajati top, manj oster: rezilo topi 2. postajati manj občutljiv za zunanje dražljaje: čuti jim topijo 3. izgubljati voljo, zanimanje za kaj: zaradi enoličnega dela je začel topeti ♪
  24.      topílo  -a s (í) sredstvo za topljenje: odstraniti madeže s topilom; topilo za maščobe ♦ kem. organsko topilo ♪
  25.      topírati  -am nedov. in dov. (ȋ) s potegovanjem glavnika po laseh v smeri proti glavi delati, da je pričeska bolj visoka, bujna: frizerka jo vedno topira / topirati lase topíran -a -o: topirani lasje; visoko topirana pričeska ♪

   8.752 8.777 8.802 8.827 8.852 8.877 8.902 8.927 8.952 8.977  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA