Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ani (676-700)



  1.      urbaníst  -a m () strokovnjak za urbanizem: urbanisti so predlagali več rešitev / arhitekt urbanist
  2.      urbanístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na urbanizem: urbanistični strokovnjak; urbanistični zavod / urbanistični razvoj mesta; urbanistične enote / urbanistično načrtovanje, urejanje ♦ jur. urbanistična zakonodaja; urb. urbanistični načrt načrt, ki splošno, okvirno določa zazidalne in proste površine večjega območja glede na njihovo prihodnjo ureditev, uporabo
  3.      urbanístika  -e ž (í) knjiž. urbanizem: načela sodobne urbanistike
  4.      urbanizácija  -e ž (á) glagolnik od urbanizirati: hitra, obsežna urbanizacija; urbanizacija naselij, vasi / urbanizacija kmečkih hiš; urbanizacija pokrajine / urbanizacija prebivalstva; urbanizacija življenja / stopnja urbanizacije stopnja naseljenosti, določena z deležem mestnega prebivalstva
  5.      urbanízem  -zma m () dejavnost, ki se ukvarja z načrtovanjem, urejanjem naselij: problemi s področja urbanizma; svet, zavod za urbanizem; napake, uspehi v urbanizmu / trgovinski, turistični urbanizem // veda o tej dejavnosti: študirati urbanizem; katedra za urbanizem ● knjiž., redko občudovati moderni urbanizem glavne ulice urejenost
  6.      urbanizíranost  -i ž () urb. značilnost urbaniziranega: urbaniziranost naselja / stopnja urbaniziranosti stopnja naseljenosti, določena z deležem mestnega prebivalstva
  7.      urbanizírati  -am nedov. in dov. () urb. delati, povzročati, da postaja kaj mestno, mestno urejeno: urbanizirati naselje, vas / urbanizirati družbo urbanizírati se postajati mesten, mestno urejen: okolica mesta se hitro urbanizira urbanizíran -a -o: urbanizirana družba; naselje je urbanizirano
  8.      usekanína  -a ž (í) med. rana, povzročena z udarcem z ostrim predmetom: usekanina se celi; globoka usekanina
  9.      vanilín  -a m () kem. bela, dišeča snov, dobljena iz vanilje ali narejena umetno: uporaba vanilina v proizvodnji čokolade, likerjev, parfumov / umetni vanilin; neskl. pril.: vanilin sladkor
  10.      vanílja  in vanílija -e ž (í) tropska rastlina z velikimi zelenkasto rumenimi listi ali njeni posušeni plodovi, ki se uporabljajo kot dišava: strok vanilje / nasadi vanilje / konjak z jajci in vaniljo; cimet, klinčki in vanilja
  11.      vaníljev  in vanílijev -a -o prid. (í) nanašajoč se na vaniljo: vaniljev vonj / vaniljeva paličica / vaniljev liker, sladoled
  12.      vaníljevec  in vanílijevec -vca m (í) tropska rastlina z velikimi zelenkasto rumenimi listi, katere posušeni plodovi se uporabljajo kot dišava: listi vaniljevca; vaniljevci in cimetovci
  13.      vaníljin  in vanílijin -a -o prid. () nanašajoč se na vaniljo: vaniljin sladoled ♦ gastr. vaniljin sladkor sladkor z dodatkom vanilje
  14.      vbrizganína  -e ž (í) knjiž. tekočina, ki se vbrizga: kemične lastnosti vbrizganine / dobivati zdravilo v obliki vbrizganin injekcij
  15.      včlanítev  -tve ž () glagolnik od včlaniti: včlanitev v društvo, organizacijo
  16.      včlániti  -im dov.) narediti, da kdo postane član kake organizacije: včlaniti otroka v društvo včlániti se postati član kake organizacije: včlaniti se v društvo, zvezo / država se je včlanila v meddržavno gospodarsko skupnost včlánjen -a -o: biti včlanjen v več društev; včlanjene države
  17.      vèleposlánica  -e ž (-á) ženska oblika od veleposlanik: sprejem veleposlanice pri predsedniku republike
  18.      vèleposlánik  -a m (-á) najvišji diplomatski predstavnik kake države v tuji državi: imenovati koga za veleposlanika; jugoslovanski veleposlanik v Franciji
  19.      vèleposláništvo  -a s (-á) najvišje diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi: odpreti veleposlaništvo; uslužbenec veleposlaništva / sprejem v veleposlaništvu // poslopje tega predstavništva: demonstranti so poškodovali ameriško veleposlaništvo
  20.      vèlezanimív  -a -o prid. (- -í) ekspr. zelo zanimiv: velezanimiv človek / velezanimiv članek
  21.      volánica  -e ž () manjšalnica od volana: z volanicami okrašeno krilo
  22.      vránica  -e ž (á) organ v levem zgornjem delu trebušne votline med želodcem in rebri, v katerem se razkrajajo rdeče krvne celice in nastajajo bele: z operacijo odstraniti vranico; otekla vranica
  23.      vráničen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na vranico: vranična poškodba ◊ anat. vranična ovojnica; gastr. vranični žličniki jušna zakuha iz vranice, maščobe, jajc in začimb; med., vet. vranični prisad kužna bolezen goveda, konj, prašičev s povečano vranico, nalezljiva tudi za človeka
  24.      vráničnik  -a m (á) bot. rastlina s trirobim ali štirirobim steblom in zelenkasto rumenimi cveti v socvetju, Chrysosplenium
  25.      vŕtanik  -a m () etn. okrogla pšenična pogača, spletena iz treh kit testa, z luknjo v sredini: peči vrtanike

   551 576 601 626 651 676 701 726 751 776  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA