Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ani (601-625)



  1.      slanína  -e ž (í) podkožno maščobno tkivo pri prašiču: ločiti kožo od slanine; prašič je imel debelo slanino / cvreti slanino za mast; nasoliti, prekaditi slanino // tako tkivo kot hrana: jesti kruh in slanino; kosi pečene, prekajene slanine / na slanini pečena teletina ♦ gastr. hamburška slanina prekajena slanina s plastmi mesa
  2.      slanínar  -ja m () nav. mn., zool. hrošči, katerih ličinke živijo v suhem mesu, slanini, Dermastidae: pokalice in slaninarji
  3.      slaníški  -a -o prid. () nanašajoč se na slanike: slaniško meso / slaniška lovišča
  4.      slíkanica  -e ž () otroška knjiga s slikami brez besedila ali s kratkim besedilom, navadno v verzih: otrok rad gleda slikanice; lepa slikanica; slikanica z živalmi / (raztegljive) kartonske slikanice
  5.      slíkaniški  -a -o () pridevnik od slikanica: razvoj domače slikaniške zvrsti
  6.      slovanízem  -zma m () lingv. element slovanskih jezikov v kakem drugem jeziku; slavizem: slovanizmi v madžarščini / slovanizmi v slovenščini
  7.      solanín  -a m () kem. alkaloid v krompirju, paradižniku in nekaterih drugih rastlinah: v vseh zelenih delih krompirja je solanin / strup solanin
  8.      sopraníst  -a m () kdor poje sopran
  9.      sopranístka  -e ž () ženska, ki poje sopran: zvečer bo nastopila svetovno znana sopranistka; angažirati sopranistko
  10.      splanírati  -am dov. () 1. izravnati, poravnati: splanirati zemljišče 2. publ. vnaprej razmisliti o čem in predložiti, določiti ustrezne ukrepe: splanirati proizvodnjo za daljše obdobje splaníran -a -o: splanirane cene; tla so splanirana
  11.      sprofanírati  -am dov. () knjiž. narediti, povzročiti, da kaj ni več vzvišeno: sprofanirati idejo
  12.      stánica  -e ž () 1. zastar. soba: družina je živela v nizki temni stanici 2. zastar. osnovna gradbena enota organizmov; celica: rastlinske stanice 3. žarg., voj. postaja, postojanka: počakal jih je na kurirski stanici; komandir stanice
  13.      stáničen  -čna -o prid. () zastar. celičen: stanična mrenica / stanično jedro
  14.      staničevína  -e ž (í) 1. teh. vlaknata snov iz rastlin, ki se uporablja zlasti za proizvodnjo papirja in umetnih vlaken; celuloza: pridobivati staničevino; uporaba staničevine v papirništvu 2. med. papirju podoben izdelek, ki se uporablja zlasti pri obvezovanju ran: na gazo je položil kos staničevine in povil rano
  15.      stáničje  tudi staníčje -a s (; ) zastar. celičje: rastlinsko staničje // tkivo: maščobno staničje
  16.      staničnína  -e ž () teh. vlaknata snov iz rastlin, ki se uporablja zlasti za proizvodnjo papirja in umetnih vlaken; celuloza: izdelki iz staničnine / rastlinska staničnina
  17.      staniól  -a m (ọ̑) papirju podoben kovinski izdelek navadno za zavijanje: zavijati čokolado, sir v staniol; rdeč, srebrn staniol; zavesa se je zalesketala kot staniol ♦ kem. kositer v obliki zelo tankih listov; neskl. pril.: zaviti v staniol papir ♦ papir. staniol papir papir s prilepljeno kositrno folijo
  18.      staniólen  -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na staniol: staniolna folija / bonboni, zaviti v staniolni papir
  19.      staniólski  -a -o prid. (ọ̑) redko staniolen: staniolska vrečka / staniolski papir
  20.      staníšče  -a s (í) star. dom, stanovanje: hrano in stanišče je imel pri teti ● star. pastirji so se pred nevihto zatekli v svoje stanišče svojo pastirsko kočo
  21.      staníti  -ím tudi stániti -im dov., stánil; stánjen tudi stanjèn ( í; ā ) knjiž. stanjšati: staniti žico; staniti s kovanjem / staniti testo razvaljati, razvleči
  22.      stráni  prisl. () zastar. stran prisl.: poditi koga strani / obrniti oči strani / strani, je zakričal nad otroki
  23.      straníca  -e ž (í) 1. vsaka od stranskih ploskev oglatega predmeta, stvari: odpreti stranice tovornega avtomobila; predal z nižjo sprednjo stranico; stranica panja 2. stranska deska navadno postelje: ležal je na postelji in roka mu je visela čez stranico; sedeti na stranici; stranica in končnica / posteljna stranica / stranica čolna bok 3. geom. vsaka od daljic, premic, ki omejujejo, tvorijo mnogokotnik: stranici oklepata kot 90°; stranica kvadrata, trikotnika / nasprotni, priležni stranici ● zastar. podatek je na deseti stranici knjige straniusnj. stranice odrezani trebušni del kože s prednje in zadnje noge ali usnje iz take kože; okrajci
  24.      straníčar  -ja m () les. skobljič s spodnjim delom v obliki črke T za končno oblikovanje ploskev, ki se stikajo v kotu: uporabljati straničar
  25.      straníčen  -čna -o prid. () nanašajoč se na stranico: stranično okovje pri postelji / stranične in kotne simetrale

   476 501 526 551 576 601 626 651 676 701  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA