Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ani (376-400) 
- óblanica -e ž (ọ̑) nav. mn., star. oblanec: pomesti oblanice ∙ nad vrati so visele oblanice nekdaj šop oblancev kot znamenje za gostilno ♪
- obraníti in obrániti -im dov. (ȋ á) 1. odvrniti napad: vojakom je uspelo obraniti most; obraniti mesto pred napadalci; obraniti grad s topovi; obraniti se sovražnika / le s težavo se je obranila nadlegovalca // zavarovati, zaščititi: obraniti otroka pred mrazom, star. mraza; obraniti se pred infekcijo 2. dokazati pravilnost ideje, mnenja: obraniti svoje stališče; te trditve ni mogel znanstveno obraniti ● hlev je zgorel, hišo pa so obranili rešili pred požarom; publ. obraniti naslov prvaka znova pridobiti naslov prvaka; publ. obraniti pridobitve osvobodilnega boja
ohraniti ◊ šol. obraniti disertacijo pred komisijo opraviti zagovor disertacije; šport. obraniti enajstmetrovko pri nogometu preprečiti kazenski strel na gol z razdalje enajst metrov ♪
- ocigániti -im dov. (á ȃ) ekspr. ogoljufati, prevarati: prekupčevalci so ga ociganili; ociganiti za denar; hladnokrvno, nesramno so jih ociganili; ne prodajaj pod ceno, ne daj se ociganiti ♪
- odstranítev -tve ž (ȋ) glagolnik od odstraniti: odstranitev ovir / sredstvo za odstranitev madežev / odstranitev nepravilnosti v podjetju ♪
- odstraníti in odstrániti -im dov. (ȋ á ā) 1. s širokim pomenskim obsegom narediti, da kaj preneha biti na določenem mestu: odstraniti dračje z dvorišča; odstraniti obzidje; odstraniti pohištvo iz sobe; odstraniti sneg s strehe; odstraniti odvečno tekočino / odstraniti madež z vodo očistiti / veter je odstranil oblake odpihal // narediti, da kaj preneha biti del, sestavina česa: odstraniti posodi dno; odstraniti lupino, skorjo; odstraniti peclje češnjam; z operacijo odstraniti komu roko; odstraniti drevesu vrh 2. narediti, povzročiti, da kak pojav, stanje preneha biti,
obstajati; odpraviti: odstraniti napake, slabosti; odstraniti nepravilnosti v podjetju; skušal je odstraniti socialne razlike ∙ publ. odstraniti vprašanje z dnevnega reda ne ga obravnavati 3. narediti, povzročiti, da kdo preneha opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo; odstaviti: direktorja so odstranili / odstraniti koga s položaja odstraníti se in odstrániti se oditi, umakniti se: za kako uro so se odstranili; tiho se odstraniti odstránjen -a -o: napaka je bila hitro odstranjena ♪
- ohranítev -tve ž (ȋ) glagolnik od ohraniti: ohranitev reda v mestu / načelo o ohranitvi materije / nagon po ohranitvi ♦ biol. ohranitev vrste ♪
- ohraníti in ohrániti -im dov. (ȋ á ā) 1. narediti, da ima kaj dalj časa svoje bistvene lastnosti, značilnosti: ohraniti predmete nepoškodovane; ohraniti sadje čez zimo / ohraniti sadju vitamine; taki izdelki se ohranijo samo v suhem prostoru 2. narediti, da kaj ne preneha biti, obstajati: njegovo zadnje pismo so ohranili / ohraniti mir, prijateljstvo med narodi / ohraniti stare šege 3. narediti, da kaj ostane nespremenjeno; obdržati: ohraniti prvotni vrstni red // z oslabljenim pomenom s svojo dejavnostjo narediti, da kaj ne preneha biti v določenem stanju: ohraniti koga pri dobri volji; ekspr. ohraniti gledališče pri
življenju / delo ga je ohranilo zdravega // z oslabljenim pomenom izraža, da lastnost, značilnost, kot jo določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: ohraniti naravno barvo in okus; kljub ponižanjem je ohranil čast; dobroto je ohranila vse življenje; ohraniti vitkost 4. z oslabljenim pomenom izraža, da odnos osebka, kot ga določa samostalnik, ne preneha biti, obstajati: ohraniti spomin na ta dogodek; ohraniti spoštovanje do matere / do njega je ohranila ljubezenska čustva / ohraniti (komu) zvestobo ostati (mu) zvest 5. star. obvarovati: otroka je znala ohraniti pred vsemi nevarnostmi / posestva zaradi dolgov ni mogel ohraniti rešiti propada ● knjiž. poskušal je ohraniti glavo nad vodo
obdržati; ekspr. ohranil je mirno kri, mirne živce ni se razburil, ni se vznemiril; znal je ohraniti naklonjenost občinstva biti tak, delati tako, da mu je bilo občinstvo še naklonjeno; ekspr. svoje nasvete kar zase ohrani nočem tvojih nasvetov; ohrani zase, kar sem ti povedal ne povej, ne zaupaj drugemu; ekspr. ohraniti v spominu zapomniti si; v osmrtnicah ohranili ga bomo v lepem spominu ohraníti se in ohrániti se s prislovnim določilom izraža začetek, izvor česa še obstoječega: vaza se je ohranila iz antike / te navade so se ohranile še iz nekdanjih časov ohránjen -a -o: dobro ohranjena jabolka; njegova pisma so ohranjena; besedilo je ohranjeno samo v rokopisu ∙ ekspr. kljub starosti je še dobro ohranjena ni videti stara;
je zdrava ♪
- ohranítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ohranitev: ohranitvena dela pri stavbi / ohranitveni nagon živali ♪
- okániti -im, tudi okaníti in okániti -im dov. (á ā; ȋ á ā) star. prevarati, ukaniti: pri igri si me okanil; hotel ga je okaniti za posestvo okániti se, tudi okaníti se in okániti se zastar. opustiti, izogniti se: ni se mogel okaniti te misli / okani se neumnosti ♪
- onaníja -e ž (ȋ) (spolno) samozadovoljevanje: nagibati se k onaniji ♪
- onaníranje -a s (ȋ) glagolnik od onanirati ♪
- onanírati -am nedov. in dov. (ȋ) (spolno) se samozadovoljevati ♪
- onaníst -a m (ȋ) kdor (rad) onanira: zašel je v družbo homoseksualcev in onanistov ♪
- onanístka -e ž (ȋ) ženska oblika od onanist ♪
- operjáničiti -im dov. (ā ȃ) knjiž. okrasiti s perjanico: operjaničiti klobuk operjáničen -a -o: operjaničena čelada ♪
- opijániti -im dov. (á ȃ) 1. z dajanjem alkoholne pijače v veliki količini povzročiti, da je kdo pijan: opijanili so jo, da so jo lažje ogoljufali; opijaniti z vinom // povzročiti pijanost, omotico: pijača jo je hitro opijanila / ta močni vonj ga je opijanil 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo zaradi čustvenega zanosa ne misli, ravna več razsodno, preudarno: strast po hitrosti ga je opijanila / opijaniti koga z lepimi besedami opijániti se s pitjem alkoholne pijače v veliki količini postati pijan: vsako nedeljo se opijani ♪
- opraskanína -e ž (í) med. povrhnja poškodba kože zaradi prask: opraskanina se je ognojila ♪
- opŕstaniti -im dov. (ŕ r̄) knjiž. natakniti prstan: oprstanil ji je roko opŕstanjen -a -o: dolgi, oprstanjeni prsti ♪
- oraníca -e ž (í) nar. njiva: zorati oranico; lepo obdelane oranice; travniki in oranice ♪
- organicístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na organicizem: organicistične ideje, teorije / organicistično pojmovanje naroda ♪
- organicízem -zma m (ȋ) soc. teorija, ki pojasnjuje zakonitosti delovanja družbe z zakonitostmi delovanja organizma: ideje organicizma ♪
- orgáničen -čna -o prid. (á) star. organski: organični razvoj literature; notranja organična zgradba romana; med njima je organična zveza / otrok se je rodil z organično napako orgánično prisl.: organično povezati konec z uvodom ♪
- orgáničnost -i ž (á) knjiž. organskost: organičnost razvoja / upoštevati je treba organičnost sistema ♪
- organíst -a m (ȋ) 1. kdor se (poklicno) ukvarja z orglanjem zlasti pri cerkvenih verskih obredih: organist je vodil tudi cerkvene pevce 2. star. orglar, orglavec: nastop znanega organista ♪
- organístka -e ž (ȋ) ženska oblika od organist: organistka je odigrala ♪
251 276 301 326 351 376 401 426 451 476 
