Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ani (201-225)

201.      humanitéta  -e ž (ẹ̑) 1. knjiž. humanost, humanizem: ideal humanitete, svetovnega miru in spoštovanja človeka 2. do 1848 zadnja dva razreda šestletne gimnazije: profesor humanitete v Celovcu ♪
202.      humanitéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na humaniteto: iz humanitetnih ozirov; humanitetna misel mednarodnega bratstva / humanitetni razred ♪
203.      humanizácija  -e ž (á) glagolnik od humanizirati: humanizacija kazenskega prava ♪
204.      humanízem  -zma m (ȋ) 1. kulturno in umetnostno gibanje v renesansi, ki je poudarjalo pomen človeka, njegovega življenja: doba humanizma in renesanse 2. nazor, ki temelji na spoštovanju človeškega dostojanstva in skrbi za človeka: v teh besedah se razodeva globok humanizem / socialistični humanizem ♪
205.      humanizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od humanizirati: humaniziranje človeške družbe ♪
206.      humanizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj človeško, dobro, plemenito, človečiti: humanizirati človeka; humanizirati mednarodne odnose / humanizirati vzgojo humanizíran -a -o: humanizirana človeška družba ♪
207.      índogermaníst  -a m (ȋ-ȋ) lingv. indoevropeist ♪
208.      iranístika  -e ž (í) veda o iranskih jezikih in književnostih: študij iranistike ♪
209.      italianíst  -a m (ȋ) strokovnjak za italianistiko: znan italianist ♪
210.      italianístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na italianiste ali italianistiko: italianistična predavanja // um. ki je pod vplivom italijanske umetnosti: takratno italianistično slikarstvo na Nizozemskem ♪
211.      italianístika  -e ž (í) veda o italijanskem jeziku in književnosti: napisal je več razprav iz italianistike / slušatelji italianistike ♪
212.      italianizácija  -e ž (á) glagolnik od italianizirati: italianizacija krajevnih imen ♪
213.      italianízem  -zma m (ȋ) lingv. element italijanščine v kakem drugem jeziku: ogibati se italianizmov ♪
214.      italianizíranje  -a s (ȋ) glagolnik od italianizirati: italianiziranje obmejnega prebivalstva ♪
215.      italianizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) delati kaj italijansko: italianizirati obmejne prebivalce / italianizirati takratno nizozemsko slikarstvo ♪
216.      izcigániti  -im dov. (á ȃ) ekspr. z vztrajnimi, vsiljivimi prošnjami, prigovarjanjem priti do česa: vedel sem, da bo izciganil denar za vstopnico ♪
217.      izjedkanína  -e ž (í) med. poškodba, ki jo povzročijo jedke snovi; razjeda: izjedkanina na koži, očesu ♪
218.      izkopanína  -e ž (í) 1. nav. mn. izkopan predmet, zlasti iz starejših zgodovinskih obdobij: med izkopaninami je tudi srebrna posoda in nakit / arheološke izkopanine ♦ arheol. izkopanine iz halštatske dobe 2. izkopani material: odvažati izkopanino; količina rude v izkopanini ♪
219.      izpraskanína  -e ž (í) med. izpraskano tkivo: izpraskanina maternice ♪
220.      izvrtanína  -e ž (í) izvrtina: narediti izvrtanino / odstranjevati izvrtanino ♪
221.      jáblanica  -e ž (ā) manjšalnica od jablana: nizke jablanice ♪
222.      jáničar  -ja m (ȃ) 1. v fevdalni Turčiji pripadnik stalnih, plačanih elitnih pehotnih enot, navadno kot otrok ugrabljen in poturčen: janičarji so plenili po deželi; odpeljali so ga in vzgojili za janičarja 2. ekspr. izdajalec, odpadnik: prekleti janičar / literarni janičar ♪
223.      jáničarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na janičarje: janičarski oddelki / tako početje je janičarsko ♪
224.      jáničarstvo  -a s (ȃ) 1. v fevdalni Turčiji obstoj, pojav janičarjev: janičarstvo je bilo steber takratne turške vojske 2. ekspr. izdajstvo, odpadništvo: zgražali so se nad njegovim janičarstvom ♪
225.      jédkanica  -e ž (ẹ̑) um. grafična tehnika, pri kateri jedkanje bakrene ali cinkove plošče omogoča črtno risbo: tehnični problemi jedkanice / visoka jedkanica pri kateri se uporablja visoki tisk // odtis v tej tehniki: večbarvne jedkanice; mapa z jedkanicami holandskih mojstrov / razstavljene so bile visoke jedkanice in monotipije ♪

   76 101 126 151 176 201 226 251 276 301