Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Ani (176-200)
- hranílniček -čka m (ȋ) manjšalnica od hranilnik: izpraznil je hranilniček ♪
- hranílničen -čna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na hranilnico: hranilnični pravilnik / hranilnični prostori / zastar. hranilnična knjižica hranilna knjižica ♪
- hranílnik -a m (ȋ) 1. manjša zaprta posoda z režo, skozi katero se spušča denar, namenjen za hranjenje: dajati denar v hranilnik; njegov hranilnik je poln drobiža 2. redko rezervoar: petrolejski hranilnik ♪
- hranílništvo -a s (ȋ) gospodarska dejavnost, ki omogoča varčevanje ter shranjevanje denarja in vrednostnih papirjev: hranilništvo je močno razvito ♪
- hranílnost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost hranilnega2: hranilnost hrane ♪
- hranílo -a s (í) snov, ki je potrebna za rast in obstoj organizma: beljakovine, maščobe, sladkor so hranila // hrana, živilo: tovarna hranil ♪
- hraníšče -a s (í) zastar. shramba, skladišče: hranišče orožja; hranišče za živila ♪
- hranítelj 1 -a m (ȋ) kdor ima kaj v hrambi: hranitelj odgovarja za zaupane predmete; hranitelj oporoke ♪
- hranítelj 2 -a m (ȋ) kdor koga hrani, preživlja: otroci potrebujejo hranitelja; hranitelj družine ♪
- hraníteljica 1 -e ž (ȋ) ženska oblika od hranitelj1: banka je hraniteljica vrednostnih papirjev ♪
- hraníteljica 2 -e ž (ȋ) ženska, ki koga hrani, preživlja: hraniteljica družine / vznes. zemlja je naša hraniteljica ♪
- hranítev 1 -tve ž (ȋ) glagolnik od hraniti, spravljati: hranitev sadja, vina / hranitev vnetljivih snovi ♪
- hranítev 2 -tve ž (ȋ) glagolnik od hraniti, dajati hrano: pomanjkljiva hranitev / hranitev pri prsih dojenje ♪
- hraníti in hrániti -im nedov. (ȋ á ā) 1. imeti kaj spravljeno za kasnejšo uporabo: hraniti moko, vino; hraniti sadje čez zimo; to hrani le za posebne prilike; hraniti v kleti, v zaprti posodi; jedila se hranijo v hladilniku; smodnik se hrani na suhem / skrbno je hranila posodo iz porcelana / hraniti denar v blagajni // knjiž. prizadevati si, da se kaj ohrani: zvesto je hranil spomin na mater; v srcu je hranila vsako njegovo besedo ∙ knjiž. hraniti skrivnost ne izdati je // knjiž. imeti v sebi: rudniki železove rude hranijo velike rezerve; zemlja hrani velika bogastva / mesto hrani mnogo kulturnih znamenitosti 2. imeti kaj v hrambi: banka hrani vrednostne papirje; hraniti deponirano blago; hraniti oporoko na sodišču; gradivo o tem se hrani v muzeju; rokopis se hrani v knjižnici 3. redko varčevati: delal je od zore do mraka in hranil za hišo / hraniti pri hrani in stanovanju hránjen -a -o: hranjeni predmeti; hranjen na podstrešju ♪
- hraníti in hrániti -im, in hrániti -im nedov. (ȋ á ā; á ā) 1. dajati komu hrano: mati hrani otroke; hraniti lačne; čebele hranijo ličinke; hraniti dojenčka iz steklenice; ranjenec je okreval in se že sam hrani / umetno hraniti bolnika dajati mu hranilno raztopino naravnost v kri / hraniti živino krmiti; pren. z branjem hraniti domišljijo 2. knjiž., redko preživljati, vzdrževati: vsi so že preskrbljeni, le najmlajšega še hrani oče; hranijo se s poštenim delom / vznes. hranila ga je domača zemlja 3. knjiž., redko dajati čemu potrebno energijo:
hraniti stroje z nafto / radio so hranile baterije napajale hraníti se in hrániti se navadno v zvezi s s, z jesti, uživati: hijene se hranijo z mrhovino; ptice se hranijo z žuželkami; hraniti se z rastlinsko hrano / hraniti se v menzi, doma / rastlina se hrani iz zemlje vsrkava hranilne snovi; pren., knjiž. literatura se hrani ob dediščini preteklosti hranèč -éča -e: otroka sta hodila po gozdu, hraneč se z jagodami; hraneča tekočina hránjen -a -o: otroci so dobro, slabo hranjeni; hranjen z mlekom ♪
- hranítven -a -o prid. (ȋ) jur., v zvezi hranitvena pogodba pogodba o prevzemu tuje premičnine v hrambo ♪
- hranív -a -o prid. (ȋ í) redko hranljiv: hranive snovi / banane so hranivo sadje redilno ♪
- hranívo -a s (í) snov, ki veča hranljivost: sočivje ima v sebi mnogo hraniva / kruh je zanje najvažnejše hranivo hranilo ♪
- humaníst -a m (ȋ) 1. pripadnik humanizma: spisi srednjeveških pisateljev in razprave učenih humanistov 2. človek, katerega nazori temeljijo na spoštovanju človeškega dostojanstva in skrbi za človeka: bil je velik humanist / socialistični humanist 3. kdor se ukvarja s kako humanistično vedo: nasprotja med tehnokrati in humanisti // star. strokovnjak za klasične jezike in kulturo; klasični filolog: na klasični gimnaziji poučuje nekaj dobrih humanistov ♪
- humanístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na humaniste ali humanizem: humanistična filozofija; humanistična kultura / njegov odnos do delavcev je globoko humanističen / humanistična in tehnična inteligenca; humanistične vede vede s področja umetnosti, kulture / ponaša se s svojo humanistično izobrazbo; humanistična gimnazija klasična gimnazija humanístično prisl.: humanistično izobražen človek ♪
- humanístka -e ž (ȋ) ženska oblika od humanist: izobražena ženska je in velika humanistka ♪
- humanístovski -a -o prid. (ȋ) zastar. humanističen: humanistovski učenjaki ♪
- humanitárec -rca m (ȃ) nav. iron. humanitaren človek: ti sentimentalni humanitarci ♪
- humanitáren -rna -o prid. (ȃ) 1. human, dobrodelen: humanitaren človek; ustanova ima humanitaren značaj; poplavljencem so poslale pomoč razne humanitarne organizacije / humanitarna dejavnost 2. redko humanističen: humanitarna filozofija francoske revolucije / študij humanitarnih ved ♪
- humanitárnost -i ž (ȃ) lastnost humanitarnega človeka: svojo humanitarnost je pokazal ob veliki povodnji ♪
51 76 101 126 151 176 201 226 251 276