Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Ani (151-175)

151.      gigantomaníja  -e ž (ȋ) ekspr. pretirana težnja po nenavadno velikem, gigantskem: investicijska gigantomanija; pojavi gigantomanije v gradnji industrije ♪
152.      gradánica  -e ž (ȃ) na zunanji strani bodičast ovratni pas za pse: okovana gradanica; ovčarski pes z gradanico okrog vratu ♪
153.      grafomaníja  -e ž (ȋ) psiht. bolezensko nagnjenje k čezmernemu pisanju: opaziti znake grafomanije ♪
154.      grandomaníja  -e ž (ȋ) lastnost, značilnost grandomanov: trpi za grandomanijo; bolestna grandomanija; grandomanija voditeljev ♪
155.      gránica  -e ž (ȃ) zastar. črta, ki ločuje, razmejuje države ali ozemlja; meja: ta cesta pelje proti granici; šel je čez granico; deželna, državna granica ♪
156.      gráničar  -ja m (ȃ) vojak, ki straži, nadzoruje državno mejo: graničarji so ga ujeli; služba graničarjev je včasih težka in neprijetna ♪
157.      gráničarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na graničarje: bil je pri graničarski enoti / graničarska karavla ♪
158.      granít  -a m (ȋ) zelo trda kamnina, ki se uporablja zlasti za tlakovanje cest: skale iz granita; zagovarjal je načela, trdna kot granit / granit za tlakovanje cest ♦ petr. globočnina, sestavljena v glavnem iz kremena in glinencev ♪
159.      graníten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na granit: vrtali so v granitno skalo / obok podpirajo granitni stebriči; kup granitnih kock; granitne stopnice; pren., ekspr. bil je graniten značaj ♪
160.      granitolòm  -ôma m (ȍ ó) kraj, prostor, kjer se lomi granit: dela v granitolomu ♪
161.      granitolómec  -mca m (ọ̑) delavec v granitolomu: izkušen granitolomec ♪
162.      gróbanica  -e ž (ọ̑) agr. veja, mladika (matične) rastline, ki, pokrita z zemljo, požene korenine: grobanice dobro uspevajo ♪
163.      guanin  gl. gvanin ♪
164.      gubánica  -e ž (ā) gastr. primorsko pecivo iz maslenega nevzhajanega testa: speči gubanico ♪
165.      gvanín  in guanín -a [gva-] m (ȋ) kem. sestavina beljakovin v celičnih jedrih, ki se pojavlja v obliki kristalov zlasti v ribjih luskah: biseri iz gvanina ♪
166.      hídromeháničen  -čna -o prid. (ȋ-á) nanašajoč se na hidromehaniko: hidromehanična teorija trenja / izvoz hidromehanične opreme ♪
167.      hídromehánika  -e ž (ȋ-á) fiz. nauk o silah in gibanju tekočin ♪
168.      hispaníst  -a m (ȋ) strokovnjak za španski jezik in kulturo ♪
169.      hranílček  -čka [tudi u̯č] m (ȋ) pog. hranilnik, hranilniček: njegov hranilček je že poln ♪
170.      hranílec ¹ -lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) kdor ima kaj v hrambi: hranilec odgovarja za shranjeno blago ♪
171.      hranílec ² -lca [u̯c tudi lc] m (ȋ) kdor koga hrani, preživlja: oče je edini hranilec družine / hranilec dirkalnih konj krmilec ♪
172.      hranílen ¹ -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na delovanje hranilnice: hranilni promet; hranilno poslovanje / hranilna vloga prihranki, vloženi v denarni zavod zaradi obrestovanja / hranilna knjižica knjižica, v katero se vpisujejo varčevalčeve vloge, dvigi in obresti ♪
173.      hranílen ² -lna -o prid. (ȋ) ki vsebuje snovi, potrebne za rast in obstoj organizma: hranilna raztopina, tekočina; prehrana mora biti hranilna / hranilne snovi / hranilna vrednost mleka ♦ bot. hranilno tkivo z rezervnimi snovmi napolnjeni del semena enokaličnic; kozm. hranilna krema ♪
174.      hranílka  -e [lk in u̯k] ž (ȋ) ženska, ki koga hrani, preživlja: mnoge matere so hranilke družin / rastline so pogosto hranilke živali ♪
175.      hranílnica  -e ž (ȋ) ustanova, ki omogoča varčevanje ter shranjevanje denarja in vrednostnih papirjev: vložiti denar v hranilnico; dobiti posojilo v hranilnici / mestna, poštna hranilnica ♪

   26 51 76 101 126 151 176 201 226 251