Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (9.901-9.925)
- altruízem -zma m (ȋ) ravnanje, nazor, pri katerem človek upošteva koristi drugih, nesebičnost: njegov altruizem je občudovanja vreden; storiti kaj iz altruizma ♪
- aludírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. prikrito meriti na kaj, namigovati: članek aludira na takratne politične razmere; ne vem, na koga aludira s tem ♪
- alumínijev -a -o prid. (í) nanašajoč se na aluminij: aluminijeva spojina, zlitina ♦ kem. aluminijev silikat; aluminijev sulfat brezbarvna sol za čiščenje vode in za strojenje usnja // aluminijast: aluminijevi trakovi; aluminijeva posoda, žica ♪
- alumínijski -a -o prid. (í) nanašajoč se na aluminij: aluminijska industrija / aluminijska pločevina aluminijasta ♪
- alúvij -a m (ú) geol. mlajša, sedanja doba kvartarja; holocen: dolinske ježe so iz aluvija // naplavine iz te dobe ♪
- aluzíja -e ž (ȋ) knjiž. prikrito merjenje na kaj, namigovanje: take njegove aluzije so ji pognale kri v lica; naredil je duhovito aluzijo na birokratizem; le nekaj bežnih aluzij kaže na to / roman je preobtežen z aluzijami ♪
- alvéola tudi alveóla -e ž (ẹ̑; ọ̑) anat. 1. jamica v čeljusti, v kateri je zob, zobna jamica: alveole v zgornji čeljusti 2. najmanjša votlinica v pljučih, pljučni mehurček: pljučni krili z alveolami ◊ lingv. alveole rebrasti, vzbočeni del ust za sekalci ♪
- alveoláren -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na alveolo: operacija alveolarne fistule / alveolarni glas glas, tvorjen z jezično konico ob alveolah ♪
- alzáški -a -o prid. (ā) nanašajoč se na Alzacijo: alzaški hribi / alzaška noša ♪
- alžírski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Alžirce ali Alžir: alžirsko narodnoosvobodilno gibanje / uvažati alžirske pomaranče ♪
- amaterízem -zma m (ȋ) ukvarjanje s čim iz veselja; nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: dramski, glasbeni amaterizem; profesionalizem in amaterizem // slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: jugoslovanska kinematografija se je otresla banalnega amaterizma ♪
- amatêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na amaterje: tekmovanje amaterskih pevskih zborov; nastop amaterskih igralskih skupin; svojo kariero je začel v amaterskem gledališču / amatersko vozniško dovoljenje / amatersko podajanje teksta ♪
- amatêrstvo -a s (ȇ) ukvarjanje s čim iz veselja, nepoklicna dejavnost, ljubiteljstvo: alpinizem je zanj predvsem amaterstvo; gledališko amaterstvo // slabš. nestrokovno, površno opravljanje kakega dela: to ni umetnost, to je amaterstvo ♪
- amazónski in amacónski -a -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na amazonko: ženska amazonske narave / amazonska obleka 2. nanašajoč se na reko Amazonko: amazonski pragozdovi ◊ zool. amazonska papiga ♪
- ámba -e ž (ȃ) dve izžrebani številki v eni vrsti na tombolski srečki: amba in činkvin; zadeti ambo // najmanjši dobitek pri tomboli: dobiti ambo ♪
- ambasáda -e ž (ȃ) najvišje diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi, veleposlaništvo: sovjetska ambasada v Rimu / udeležiti se sprejema na ambasadi // poslopje tega predstavništva: obnoviti pročelje ambasade ♪
- ambasádor -ja m (ȃ) najvišji diplomatski predstavnik kake države v tuji državi, veleposlanik: jugoslovanski ambasador v Londonu; pren. ta pevski zbor je ambasador naše kulture v tujini ♪
- ambícija -e ž (í) nav. mn. močno hotenje, želja po uspehu, po uveljavitvi: nobenih ambicij nimam, samo delati si želim; tu ni prostora za osebne ambicije; literarne, znanstvene ambicije / knjiga je pisana brez posebnih ambicij brez namena, da bi bila umetniško, znanstveno delo // ed. ambicioznost: njegova bolna ambicija; fant z zdravo ambicijo ♪
- ambiciózen -zna -o prid. (ọ̑) ki si izrazito prizadeva za uspeh, za uveljavitev: ni bil samoiniciativen, še manj ambiciozen; ambiciozen igralec; biti bolestno ambiciozen / ambiciozen načrt; ambiciozne zahteve ♪
- ambicióznež -a m (ọ̑) nav. slabš. ambiciozen človek: karieristi in ambiciozneži; tistega težkega tekmovanja so se udeležili le največji ambiciozneži ♪
- ambiènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) prostor z določenimi značilnostmi, ki obdaja osebo ali stvar, okolje: ustvariti primeren delovni ambient; malomeščanski, vaški ambient; v romanu sta ambient dogajanja Primorska in Trst / godi se v ambientu predvojne družbe; v zločinstvo je zašel pod vplivom ambienta // razpoloženje, ozračje: na ulicah vlada pravi novoletni ambient ♪
- ambiênten in ambiénten -tna -o prid. (ē; ẹ̄) nanašajoč se na ambient: ambientne značilnosti / knjiž. hiša ima izrazit značaj ambientnega spomenika ♪
- ambivalénca -e ž (ẹ̑) knjiž. hkratno uveljavljanje obeh protislovnih čustev: večna ambivalenca nagona in misli; razpetost med najbolj protislovne notranje situacije ali občutja, ta nenehna idejna ambivalenca ♪
- ambivalénten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na ambivalenco: do drugih oseb ima ambivalenten odnos; ambivalentni značaj dubrovniške književnosti; ambivalentna osebnost ♪
- ambivaléntnost -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost ambivalentnega: moralna ambivalentnost; ambivalentnost značaja / ambivalentnost sodobnega delavskega gibanja ♪
9.776 9.801 9.826 9.851 9.876 9.901 9.926 9.951 9.976 10.001