Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (988-1.012)

988.      cestovánje  -a s (ȃ) glagolnik od cestovati: naveličal se je že cestovanja ♪
989.      chanson  ipd. gl. šanson ipd. ♪
990.      cherry brandy  cherry brandyja [šêribrêndi in šêribréndi tudi čêribrêndi tudi čêribréndi] m (ȇ-ȇ; ȇ-ẹ̑) žganje ali liker iz češenj ali višenj ♪
991.      chiánti  tudi kjánti -ja [kja-] m (ȃ) trpko italijansko rdeče vino: s seboj je imel dve steklenici chiantija ♪
992.      cián  -a m (ȃ) nestrok. brezbarven, zelo strupen plin, spojina ogljika in dušika, strok. dician ♪
993.      cianamíd  -a m (ȋ) kem., navadno v zvezi kalcijev cianamid spojina kalcija z ogljikom in dušikom: uporaba kalcijevega cianamida za gnojenje ♪
994.      cianíd  -a m (ȋ) kem. sol cianovodikove kisline: raztopini dodamo razne cianide; kalijev cianid zelo strupena brezbarvna kristalna snov; vodikov cianid cianovodik ♪
995.      cianizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. agr. razkuževati s cianovodikom: cianizirati sadike 2. metal. utrjevati površino jekla s cianom ♪
996.      ciankálij  -a m (á) kem. kalijev cianid: zastrupiti se s ciankalijem ♪
997.      cianótičen  -čna -o prid. (ọ́) med. posinjel zaradi pomanjkanja kisika v venozni krvi: cianotičen bolnik; cianotične ustnice ♪
998.      ciánov  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na cian: cianova kislina; cianov vodik cianovodik / na železniški postaji je tudi cianova celica prostor za razkuževanje sadja s cianom ♪
999.      cianovodík  -a m (ȋ) kem. zelo strupen brezbarven plin, z vonjem po grenkih mandeljnih ♪
1000.      cianovodíkov  -a -o (ȋ) pridevnik od cianovodik: cianovodikova kislina ♪
1001.      cianóza  -e ž (ọ̑) med. posinjelost kože zaradi pomanjkanja kisika v venozni krvi: cianoza prstov, ustnic ♪
1002.      cícanje  -a s (ȋ) nar. oglašanje ptic z glasom ci: Tedaj pridejo s severa divje race in gosi. Prvi večeri so polni njihovega cicanja po zraku (M. Kranjec) ♪
1003.      cíciban  -a m (ȋ) ekspr. predšolski otrok: radijska ura za cicibane / knjižico bodo brali predvsem cicibani učenci prvih razredov osnovne šole ♪
1004.      cícibanček  -čka m (ȋ) manjšalnica od ciciban: igrišče za cicibančke / pionirji in cicibančki so pozdravili kongres ♪
1005.      cícibanski  -a -o (ȋ) pridevnik od ciciban: cicibanski krožek ♪
1006.      cigàn  -ána m (ȁ á) 1. pripadnik iz Indije priseljenega ljudstva, navadno brez stalnega bivališča: pravili so, da cigani kradejo otroke; ogrski cigani; tolpa ciganov; črn kot cigan; laže kot cigan ∙ ekspr. je tak cigan slabo oblečen; ekspr. pri nas je kot pri ciganih vse je v neredu; smeje se kot cigan belemu kruhu široko, na vsa usta 2. slabš. zvit, lahkomiseln ali malopriden človek: to ti je pravi cigan; še hujši cigan je, kot si ti; potepa se, cigan / kot psovka cigan ciganski ♪
1007.      cigánče  -ta s (ȃ) slabš. ciganski otrok: ciganka s cigančetom ♪
1008.      cigánček  -čka m (ȃ) 1. ciganski otrok, navadno deček: umazan ciganček; črn kot ciganček 2. bot. užitna lističasta, kukmaku podobna goba s svetlo rjavim klobukom, Rozites caperata ♪
1009.      cigánčica  -e ž (ȃ) ciganska deklica: bosonoga cigančica ♪
1010.      ciganíca  -e ž (í) nar. ciganka: ciganico so obdolžili, da je ukradla kokoš ♪
1011.      ciganíja  -e ž (ȋ) slabš. 1. cigani: ciganija je že spet tu 2. zelo revno, zanemarjeno stanovanje ali poslopje: kako more živeti v taki ciganiji; svojo ciganijo bi si lahko že popravil / vso svojo ciganijo so naložili na voz in se odpeljali ♪
1012.      cigániti  -im nedov. (á ȃ) ekspr. 1. cigansko, potepuško živeti: dovolj je ciganil okoli; ciganiti se po svetu 2. goljufati, odirati: pri kruhu in vinu je ciganil ljudi ♪

   863 888 913 938 963 988 1.013 1.038 1.063 1.088