Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (9.788-9.812)


  1.      akurát  prisl. (ȃ) zastar. prav, natanko: akurat tako je hotel imeti ♪
  2.      akuráten  -tna -o prid. (ȃ) star. točen, natančen, vesten: akuraten uradnik; čudno, da ga še ni, ko je vedno akuraten ♪
  3.      akústičen  -čna -o prid. (ú) 1. nanašajoč se na akustiko, zvočen: akustični pojavi; akustični signal, učinek; podjetje za toplotne, hladilne in akustične izolacije / akustičen prostor; dvorana je akustična v njej se dobro sliši ♦ les. akustični les les, ki duši ali krepi zvok 2. nanašajoč se na sluh, slušen: akustična prevara / akustični tip človeka tip človeka, ki si najbolje zapomni to, kar sliši ♪
  4.      akústičnost  -i ž (ú) lastnost, značilnost akustičnega: akustičnost dvorane ♪
  5.      akústika  -e ž (ú) 1. fiz. nauk o zvoku: glasbena, medicinska akustika; strokovnjak za akustiko 2. lastnost, značilnost prostora, da se v njem (dobro) sliši: dvorana ima dobro akustiko ♪
  6.      akušêr  -ja m (ȇ) v francoskem okolju pomočnik pri porodih, porodničar ♪
  7.      akúten  -tna -o prid., akútnejši (ȗ) 1. ki ga je treba rešiti, pereč: akutni problemi; akutna kriza; akutno vprašanje 2. med. ki se hitro razvija: akutni revmatizem; kronične in akutne bolezni; akutno vnetje slepiča ♪
  8.      akutírati  -am dov. in nedov. (ȋ) lingv. izgovoriti rastoče intonirano: nekatere opisne deležnike ženskega spola Dolenjci cirkumflektirajo, Gorenjci pa akutirajo // zaznamovati z akutom: akutiraj črko akutíran -a -o: akutiran samoglasnik ♪
  9.      akvadúkt  -a m (ȗ) grad. mostu podoben objekt za pretok vode, zlasti preko globeli, strug: še danes stojijo ostanki rimskih akvaduktov ♪
  10.      akvalúnga  -e ž (ȗ) priprava na stisnjen zrak, ki omogoča dihanje pod vodo in jo nosi potapljač s seboj: skupina potapljačev je bila opremljena s potapljaškimi oblekami in akvalungami; potapljati se z akvalungo ♪
  11.      akvamarín  -a m (ȋ) zelenkasto moder drag kamen: prstan z akvamarinom // zelenkasto modra barva: črna barva se lepo sklada z akvamarinom ♪
  12.      akvamarínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na akvamarin: akvamarinski uhani / akvamarinske oči; knjiž. akvamarinski somrak Egipta ♪
  13.      akvarélen  -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na akvarel: akvarelni portret; akvarelna skica / akvarelna tehnika slikanja / akvarelne barve ♪
  14.      akvarelístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od akvarelist: znana akvarelistka in krajinarka ♪
  15.      akvárij  -a m (á) steklena posoda z vodo za gojenje vodnih živali ali rastlin: hraniti ribice v akvariju; šolski akvarij // prostor, poslopje za tako gojenje: v mestu imajo znamenit akvarij z morskimi živalmi ♪
  16.      akvárijski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na akvarij: akvarijska rastlina; akvarijske ribe / akvarijski grelec; akvarijska posoda ♪
  17.      akvatínta  -e ž (ȋ) um. grafična tehnika, pri kateri jedkanje kovinske plošče omogoča odtenke od svetlega do temnega: jedkanica je kombinirana z akvatinto; barvna akvatinta // odtis v tej tehniki: razstavila je v glavnem akvatinte; zbirka akvatint ♪
  18.      akvavít  -a m (ȋ) redko žgana pijača: steklenica z akvavitom ♪
  19.      akvizícija  -e ž (í) knjiž. pridobivanje, nabiranje: akvizicija naročnikov, zavarovancev / redko ta igralec je izvrstna akvizicija našega gledališča pridobitev ♪
  20.      à la  [ala] prisl., knjiž., redko po načinu, v slogu: burka à la Nestroy ♦ gastr. špageti à la milanaise pripravljeni na milanski način ♪
  21.      àla  medm. (ȁ) pog. 1. izraža ukaz, spodbudo; alo: ala, otroci, brž spat! ti pa domov, ala! 2. izraža presenečenje; na!: komaj si urediš, ala, pa ti odpove stanovanje ♪
  22.      alabáster  -tra m (ā) mehka, prosojna kamnina za izdelovanje okrasnih predmetov: relief, vaza iz alabastra; njena roka je bela in prosojna kakor alabaster ♪
  23.      alabástrov  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na alabaster: alabastrov prah / alabastrova posoda alabastrna ♪
  24.      alárm  -a m (á) 1. zvočni znak, ki opozarja na bližajočo se nevarnost, poplah: dati alarm proti požaru; gasilski, letalski alarm / sirene tulijo alarm; četni trobentač je zatrobil alarm ♦ strojn. zvočni ali optični znak, ki opozarja, da je stroj v nevarnosti // čas nevarnosti, zlasti ob letalskih napadih: alarm je trajal pol ure; med alarmom so bili v zaklonišču; sirene naznanjajo konec alarma 2. pog., ekspr. nemir, hrup: ves ta alarm je nepotreben; njihov prihod je vzdignil velik alarm ♪
  25.      alármen  -mna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na alarm: alarmni znak, zvonec; alarmna naprava opozorilna, svarilna / poveljnik je ukazal alarmno stanje bombnikov ♪

   9.663 9.688 9.713 9.738 9.763 9.788 9.813 9.838 9.863 9.888  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA