Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (9.676-9.700)
- agronómski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na agronome ali agronomijo: agronomski študij; agronomska fakulteta; agronomsko delo ♪
- ágrotéhničen -čna -o prid. (ȃ-ẹ́) nanašajoč se na agrotehniko: agrotehnični ukrepi; agrotehnična metoda; moderna agrotehnična sredstva ♪
- ágrotéhnika -e ž (ȃ-ẹ́) tehnična sredstva in metode dela z njimi v kmetijstvu in poljedelstvu: pospeševanje kmetijske proizvodnje z moderno agrotehniko ♪
- ágroživílstvo -a s (ȃ-ȋ) dejavnost, ki se ukvarja s pridelovanjem in predelovanjem hrane, surovin rastlinskega in živalskega izvora: kmetijstvo, živinoreja in druge panoge agroživilstva ♪
- agrúmi -ov m mn. (ȗ) južno sadje kiselkastega okusa: uvažamo agrume: pomaranče, mandarine, limone ♪
- àh medm. (ȁ) 1. izraža obžalovanje, naveličanost: ah, kje neki! ah, beži, beži! ah, kaj tisto! / Skopuh prekleti je .. začel eh pa oh pa ah, kako je težko živeti pod to oblastjo (I. Koprivec) 2. izraža občudovanje, zadovoljnost, domislek: ah, kako je lep! ah, kako se to prileže! ah, saj res! sam.: pripovedovanje je spremljala z neštetimi ahi in ohi ♪
- ahà tudi ahá medm. (ȁ; ȃ) izraža zadovoljnost pri domisleku, dognanju, najdenju: aha, že vidim; aha, zdaj te imam / včasih izgovorjeno skozi nos aha, taka je ta stvar / nič aha, kar zgrabi za delo ♪
- ahát -a m (ȃ) poldrag kamen različnih barv: dragocen ahat; prstan z belim ahatom ♦ min. kalcedon s kremenom ♪
- aháten -tna -o prid. (ȃ) ki je iz ahatov, z ahati: ahatna broška; ahatni prstani / ahatno steklo ♪
- ahčì medm. (ȉ) posnema glas pri kihanju: poduha in — ahči! kihne z vso silo ♪
- Ahílov -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Ahila: Ahilov ščit ∙ to je njegova Ahilova peta slabost, napaka, ki jo nasprotnik lahko izkoristi proti njemu ♦ anat. Ahilova kita kita, ki veže stegnenico s petnico ♪
- àhistóričen -čna -o prid. (ȁ-ọ́) ki ni historičen, nezgodovinski: ahistorični principi; ahistorično razlaganje Balzacovega dela ♪
- àhistorízem -zma m (ȁ-ȋ) knjiž. pojmovanje in obravnavanje stvari, ne oziraje se na zgodovino ♪
- áhle áhel ž mn. (ȃ) nar. priprava za česanje volne; gradaše ♪
- ahój medm. (ọ̑) pri klicanju (na daljavo) izraža opozorilo: ahoj, kje ste? ♪
- áids -a [ajds] m (ȃ) med. nalezljiva virusna bolezen, ki oslabi imunski sistem organizma: umreti za aidsom; širjenje aidsa ♪
- aitiolóški tudi ajtiolóški -a -o [ajt-] prid. (ọ̑) nanašajoč se na aitiologijo: lit. aitiološka pripovedka ♪
- àj medm. (ȁ) 1. izraža telesno bolečino: aj, kako skeli! // izraža neprijetno spoznanje: aj, nanj smo pa pozabili 2. izraža (veselo) začudenje: aj, aj, ali ste kupili? ♪
- ája medm. (ā) za uspavanje otroka: aja, aja / aja tuta; aja tutu; aja tutaja / zdaj pa aja tutaja spat ♪
- ajatóla -e in -a m (ọ̑) v muslimanskem okolju naziv za zelo uglednega teologa in razlagalca islamskega prava, temelječega na koranu: ajatola je spregovoril vernikom ♪
- àjd ájda m, im. mn. ájdi in ájdje (ȁ á) star. 1. pogan: naj bo ajd ali kristjan 2. redko velikan: bil je ajd po rasti in moči ◊ etn. ajdje po ljudskem verovanju velikani, ki so živeli pred človeškim rodom ♪
- ájdov -a -o prid. (á) nanašajoč se na ajdo: ajdov cvet; ajdova slama / ajdov med; ajdova moka / ajdov kruh; ajdovi žganci; ajdova kaša z mlekom ♦ čeb. ajdova paša; um. ajdovo zrno okras v gotskem stavbarstvu v obliki ajdovega zrna ♪
- ájdovec -vca m (á) 1. kruh iz ajdove moke: odrezati si kos ajdovca 2. čeb. ajdov med: letos sem natočil precej ajdovca 3. mn., nar. ajdovi žganci: Stresi jo [moko] v krušnico, pravijo, da ajdovci olajšajo sapo (Prežihov) ♪
- ájdovski -a -o prid. (á) nanašajoč se na ajde: molili so ajdovskega boga / spremljala ga je ajdovska, mogočna gospa ♦ arheol. ajdovski gradec; etn. ajdovska deklica po ljudskem verovanju dekle, ki je bilo tako veliko, da je stalo z vsako nogo na drugem hribu in pralo v reki ♪
- ájdovstvo -a s (á) star. poganstvo: odreči se ajdovstvu ♪
9.551 9.576 9.601 9.626 9.651 9.676 9.701 9.726 9.751 9.776