Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (9.451-9.475)
- žužnjánje -a s (ȃ) glagolnik od žužnjati: slišalo se je žužnjanje čebel / žužnjanje otrok ♪
- žvekánje -a s (ȃ) glagolnik od žvekati: žvekanje utrjuje zobovje ♪
- žvenketánje -a s (ȃ) glagolnik od žvenketati: poslušati žvenketanje kovancev, kozarcev ♪
- žvenkljánje -a s (ȃ) glagolnik od žvenkljati: slišali so žvenkljanje orožja / žvenkljanje kravjih zvoncev zvončkljanje ∙ ekspr. žvenkljanje z besedami izbrano, a vsebinsko prazno govorjenje ♪
- žveplánje -a s (ȃ) glagolnik od žveplati: žveplanje trt; škropljenje in žveplanje / žveplanje sodov / žveplanje vina ♪
- žvížganje -a s (í) glagolnik od žvižgati: zaslišalo se je žvižganje / žvižganje lokomotiv / ptičje žvižganje / žvižganje krogel; žvižganje vetra / žvižganje nezadovoljnih gledalcev ♪
- žvrkljánje -a s (ȃ) glagolnik od žvrkljati: žvrkljanje jajc ♪
- á m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, á ája (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a; mali a; veliki A; nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska / A bomba atomska bomba // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a ● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse ◊ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3b á neskl. pril. prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / 1. a razred / hotel A kategorije ◊ lingv. a-osnova ajevska osnova; med. krvna skupina A; vitamin A in A vitamin; muz. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani ♪
- à prisl. (ȁ) pog., v medmetni rabi izraža veliko mero povedanega; àli, to: a bo gledal! ♪
- à [à in á] prisl. (ȁ; ȃ) trg. za izražanje prodajne cene, po: brisače à 15 din kos ♪
- a prisl., pog. uvaja vprašanje; ali, kaj: a misliš, da si doma? a si ga videl? si lačen, a ne? / a bo mir ali ne! / a tako? ♪
- a vez., knjiž. 1. v protivnem priredju za izražanje a) nasprotja s prej povedanim; pa, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela // za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke // na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo 2. redko, v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa: sin je šel z
doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice ♪
- á in à medm. (ā; ȁ) 1. izraža začudenje, zavrnitev: a, ti si! a, beži, beži! a, kaj še! 2. izraža ugodje, domislek: sem te, a, sem te opeharil! a ja, že vem! a(aa), to se prileže! 3. izraža vprašanje: si razumel, a? nimaš jezika, a? / včasih izgovorjeno skozi nos A? je spet vprašal ♪
- a... ali à... predpona v sestavljenkah (ȁ) za izražanje manjkanja, odsotnosti tega, kar je pomen osnovne besede: ahuman, alogičen, amoralnost; asepsa, ateizem ♪
- ábak tudi ábakus -a m (ȃ) 1. pri starih Grkih in Rimljanih plošča za mehanično računanje: število kamenčkov v vsakem žlebičku abaka 2. um. krovna plošča nad kapitelom stebra ♪
- abbé -ja [abé] m (ẹ̑) v francoskem okolju naslov za katoliškega duhovnika: stari dvorni abbé / abbé Dobrovský ♪
- abc tudi abecé [prva oblika abecé in abǝcǝ̀] m neskl. (ẹ̑; ǝ̏) 1. zastar. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici; abeceda: učiti se abc 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: to je komaj abc tehnike ♪
- abderítski -a -o (ȋ) pridevnik od abderit: abderitsko gledanje na literaturo ♪
- abdómen -a tudi -mna m (ọ̄) anat. trebuh: bolečine v abdomenu // zool. zadek ♪
- abdominálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na abdomen: abdominalni organi ♦ med. abdominalni tifus trebušni tifus ♪
- abecéda -e ž (ẹ̑) 1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet; klicati dijake po abecedi; urediti po abecedi; pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo; č je četrta črka slovenske abecede ♦ elektr. Morsova abeceda in Morzejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati; spoznati abecedo medicine ♪
- abecédarček -čka m (ẹ̑) manjšalnica od abecédar: okorne črke malega abecedarčka ♪
- abecédarski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na abecedarje ali abecedo: trdo je držal svinčnik in risal okorne abecedarske črke / abecedarska vojska abecedna vojska ♪
- abecédarstvo -a s (ẹ̑) ekspr., redko začetniška nedognanost, začetništvo: preganjati abecedarstvo v umetnosti ♪
- abecéden -dna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na abecedo: abecedni red, seznam ♦ biblio. abecedni katalog katalog, urejen po abecedi vpisov; lit. abecedna vojska spor zaradi črkopisa okoli leta 1830 2. ekspr. osnoven, temeljen: menim, da so kritiku te abecedne resnice znane abecédno prisl.: abecedno urejen seznam ♪
9.326 9.351 9.376 9.401 9.426 9.451 9.476 9.501 9.526 9.551