Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (9.363-9.387)



  1.      zvráčanje  -a s (ā) glagolnik od zvračati: naprava za zvračanje kotla / zvračanje nog navzven ali navznoter / zvračanje krivde na druge
  2.      zvŕhan  -a -o prid. () poln bolj kot do vrha, roba: na mizi je stal zvrhan pehar jabolk; prinesla je zvrhano skledo štrukljev / nameriti zvrhan liter moke; zvrhan mernik pšenice; dati česa zvrhano mero / zvrhan voz smrekovih hlodov visoko naložen // ekspr. poln do vrha, roba: zvrhan kozarec, vrč vina ● ekspr. prinesel je zvrhan koš novic zelo veliko; ekspr. ima zvrhano mero križev in težav zelo veliko; ekspr. ima zvrhano mero talenta zelo je talentiran zvŕhano prisl.: zvrhano naliti; zvrhano poln jerbas
  3.      žafrán  -a m () 1. rastlina, ki požene spomladi iz gomolja bele, oranžne ali vijoličaste cvete: na travniku raste polno žafranov; žafran in hijacinte 2. snov iz posušenih cvetnih brazd pravega žafrana: obarvati z žafranom; drag kot žafran zelobot. pomladanski žafran rastlina z vijoličastimi cveti, ki rastejo iz gomolja, Crocus neapolitanus; pravi žafran vrtna rastlina z modrikasto rdečimi cveti in rjavkasto rdečimi brazdami, Crocus sativus; pravi divji žafran vrtna rastlina z bodečimi listi in sprva rdeče, pozneje rdečkasto rumenimi cveti v socvetju; barvilni rumenik
  4.      žafránast  -a -o prid. () po barvi podoben (pravemu) žafranu: žafranasto oblačilo / žafranasta barva žafránasto prisl.: žafranasto rumen
  5.      žafránov  -a -o prid. () nanašajoč se na žafran: žafranov cvet / žafranova barva rdeče rumena ali rumeno rdeča barva
  6.      žáganica  -e ž () 1. debelejši ali tanjši ploščat kos lesa iz podolžno razžaganega debla: peljati žaganice z žage; skladovnica žaganic ♦ etn. tolči žaganice na veliko sredo po končanem obredu v cerkvi tolči s palicami po razpostavljenih deskah pred cerkvijo 2. redko žaganje, žagovina: pomesti žaganico
  7.      žáganje  -a s () 1. glagolnik od žagati: žaganje ga je utrudilo; žaganje debla, veje; odpadki pri žaganju / žaganje drv, hlodov / koza za žaganje / žaganje škržatov / žaganje spečega / sodelovati pri žaganju predsednika 2. drobni delci lesa, ki se odrezujejo pri žaganju: pomesti žaganje; z žaganjem posuta tla; kup žaganja / peč na žaganje 3. slabš. suha, pusta, brezokusna jed: tega žaganja ne bo nihče jedel // pusto, nekvalitetno delo, besedilo brez notranje povezanosti: ne mara brati tega žaganja; te pesmi so solzavo žaganje
  8.      žalovánje  -a s () glagolnik od žalovati: žalovanje sorodnikov, prijateljev; žalovanje za očetom / žalovanje za minulimi časi / ko je čas žalovanja minil, je spet začela nositi svetlejše obleke // stanje, ko se zaradi smrti koga ali zaradi velike nesreče ne prirejajo zabavne prireditve, se izobesijo žalne zastave: oblast je razglasila žalovanje / javno žalovanje; narodno žalovanje; dan žalovanja
  9.      žámanje  -a s (ā) žarg., les. 1. robljenje: žamanje desk 2. žagarski odpadki, nastali zlasti pri robljenju: sekati žamanje; kuriti z žamanjem; krajniki in žamanje
  10.      žandár  -ja m () nekdaj orožnik: žandarji so roparja že ujeli; patrulja žandarjev ● slabš. učitelj je bil pravi žandar je bil gospodovalen, ukazovalen; publ. ta država hoče imeti vlogo svetovnega žandarja samovoljno urejati razmere na svetuetn. ravbarji in žandarji otroška igra, pri kateri ena skupina otrok lovi drugo
  11.      žandárm  -a m () zastar. orožnik
  12.      žandarmeríja  -e ž () nekdaj vojaško organiziran organ, ki skrbi za javno varnost navadno zunaj večjih mest; orožništvo: postaja žandarmerije / odpeljali so ga na žandarmerijo na orožniško postajo // orožniki: žandarmerija je streljala na demonstrante
  13.      žandarmeríjski  -a -o prid. () nanašajoč se na žandarmerijo: žandarmerijski častnik / žandarmerijska postaja orožniška postaja
  14.      žandárski  -a -o prid. () nekdaj orožniški: žandarska uniforma / žandarska postaja ● slabš. žandarske metode brezobzirne, gospodovalne
  15.      žánjec  -jca in žanjèc -jcà m (á; ǝ̏ ) kdor žanje (žito): žanjci se sklanjajo nad pšenico; najeti žanjce
  16.      žánjevec  -vca m (á) bot. grmičasta rastlina z usnjatimi zimzelenimi listi in rumenimi ali rdečimi cveti, Polygala chamaebuxus: vejica žanjevca
  17.      žanjíca  -e ž (í) ženska, ki žanje (žito): žanjice žanjejo pšenico; žanjica s srpom; kosci in žanjice
  18.      žánr  -a m (á) 1. oblika umetniškega dela, zlasti filmskega, glede na ustaljen, značilen način obravnavanja določene vsebine: nekateri žanri so pri bralcih, gledalcih zelo priljubljeni; dokumentarni film, kavbojka in drugi filmski žanri; glasbeni, likovni žanr 2. umetniško upodabljanje značilnih, vsakdanjih prizorov iz življenja ljudi: ta slikar je znan zlasti po žanrih / na freskah se pojavljata tihožitje in žanr ● publ. brati literaturo lažjega žanra manj zahtevno, navadno manjše umetniške vrednosti
  19.      žanríst  -a m () upodabljavec značilnih, vsakdanjih prizorov iz življenja ljudi: bil je žanrist in portretist
  20.      žánrski  -a -o prid. (á) 1. ki umetniško upodablja značilne, vsakdanje prizore iz življenja ljudi: žanrske slike in portreti / žanrski prizor / žanrsko slikarstvo 2. ki na ustaljen, značilen način obravnava določeno vsebino: žanrski film / žanrska delitev literarnih del žánrsko prisl.: pisatelj je svoje delo motivno in žanrsko popestril
  21.      ždánovski  -a -o prid. (ā) nanašajoč se na ždanovščino: ždanovsko obdobje / ždanovska kulturna politika
  22.      ždánovščina  -e ž (ā) politični nazori o umetnosti, kulturi, ki jih je po drugi svetovni vojni v Sovjetski zvezi uveljavljal Ždanov: boriti se proti ždanovščini; obdobje ždanovščine
  23.      žebljánje  -a s () glagolnik od žebljati: kladivo za žebljanje
  24.      žebránje  -a s () glagolnik od žebrati: iz sobe se je slišalo žebranje molitve / žebranje tolažilnih besed / naraščajoče žebranje glasov
  25.      žégnanček  -čka m (ẹ́) etn. kropilček: pri vratih je visel žegnanček

   9.238 9.263 9.288 9.313 9.338 9.363 9.388 9.413 9.438 9.463  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA