Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (9.213-9.237)


  1.      zdánji  -a -e prid. (ā) star. sedanji: pustite preteklost, mislite na zdanji čas / zdanji gospodar je prijeten človek / to so prispevki naših zdanjih pesnikov in pisateljev sodobnih ♪
  2.      zdánjost  -i ž (ā) star. sedanjost: preteklost in zdanjost / uživati zdanjost ♪
  3.      zdávanje  -a s (ȃ) nar. vzhodno cerkvena poroka: iti k zdavanju ♪
  4.      zdéhanje  -a s (ẹ́) zehanje: prikrivati zdehanje; glasno zdehanje ♪
  5.      zdélanost  -i ž (ẹ̑) stanje zdelanega človeka: zaradi zdelanosti ni mogel hoditi; živčna zdelanost ♪
  6.      zdesétkanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od zdesetkati: zdesetkanje prebivalstva ♪
  7.      zdihovánje  -a s (ȃ) vzdihovanje: poslušati zdihovanje; ihtenje in zdihovanje / zdihovanje za nekdanjimi časi ♪
  8.      zdivjánost  -i ž (á) stanje zdivjanega človeka: pretirano uživanje alkohola povzroča zdivjanost ♪
  9.      zdravnikovánje  -a s (ȃ) glagolnik od zdravnikovati: preživljal se je z zdravnikovanjem ♪
  10.      zdrízanje  -a s (ȋ) glagolnik od zdrizati: zdrizanje mleka ♪
  11.      združevánje  -a s (ȃ) glagolnik od združevati: stroj za združevanje vlaken / naprava za združevanje in mešanje zvokov / spolno, telesno združevanje / združevanje bank / združevanje besed v stavke / združevanje različnih opravil / gospodarsko, politično, poslovno združevanje; oblasti so prepovedale vse oblike združevanja ◊ jur. namensko združevanje sredstev; mat. zakon o združevanju členov ♪
  12.      zdržánost  -i ž (á) knjiž. zadržanost: hotel je vedeti za vzroke njene zdržanosti ♪
  13.      zdvájanje  -a s (ā) knjiž. dvom: pesmi govorijo o zdvajanjih, obupu in smrti / to je storil v trenutkih zdvajanja obupa ♪
  14.      zedinjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od zedinjevati: zedinjevanje tako različnih stališč ni imelo pravega uspeha / pospeševati zedinjevanje narodov združevanje ♪
  15.      zéhanje  -a s (ẹ́) glagolnik od zehati: zehanje je nalezljivo; komaj je zadrževal zehanje ♪
  16.      zemljàn  in zemlján -ána m (ȁ á; ȃ) 1. prebivalec zemlje: zemljani so zaskrbljeni za svojo prihodnost; zemljani in marsovci 2. ekspr. človek: končno je našel zemljana, ki razume njegove težave ♪
  17.      zemljánček  -čka m (ȃ) manjšalnica od zemljan: število zemljančkov narašča / naš zemljanček spet joka otrok ♪
  18.      zemljánka  -e ž (ȃ) 1. v zemljo izkopan prostor za prebivanje: izkopati zemljanko; vojaki so se iz zemljank preselili v vas; vhod v zemljanko 2. ženska oblika od zemljan: zemljani in zemljanke / poročen je z navadno zemljanko ♪
  19.      zévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od zevati: zevanje vrat / zevanje lačnih mladičev / glasno, zdolgočaseno zevanje paznika ♪
  20.      zganíti  in zgániti -em dov. (ȋ á) 1. z dajanjem, polaganjem enega dela česa čez drugega narediti, da to pride v položaj, ko ima manjšo površino: zganiti časopis, glasovnico; ruto je skrbno zganila; zganiti list tako, da se lahko vtakne v žep 2. narediti gib, premakniti: zganiti roko; veke so se zganile / telo se mu je zganilo v krču / zganiti z rameni skomigniti / zganiti ustnice v nasmeh nasmehniti se 3. narediti, povzročiti, da kaj spremeni položaj, stanje: veslo zgane mirno gladino; veter zgane veje / sunkovito je zaprl vrata in zganil val zraka 4. ekspr. povzročiti, da kdo postane dejaven: bližajoča se nevarnost jih je zganila / trudila se je, da bi ga zganila iz otopelosti / sonce je zganilo žive stvari / zganiti komu možgane 5. knjiž. vznemiriti, razvneti: nič več ga ne zgane / ti ukrepi so zganili javno mnenje; pesn. zganiti srce ● ekspr. nikoli ne zgane jezika molči, nič ne reče; ekspr. zanj ne bo nihče zganil mezinca nihče mu ne bo pomagal; ekspr. znova je zganila s pletilkama začela plesti; ekspr. samo s prstom zgane, pa že vse dobi nič se mu ni treba truditi, prizadevati zganíti se in zgániti se 1. spremeniti položaj, stanje: sedel je in se ni zganil / otrok v njej se je zganil / gladina se je nenadoma zganila vzvalovila; ekspr. vlak se je znova zganil premaknil ∙ ekspr. nad poljem se je zganil veter začel pihati 2. ekspr. postati dejaven: strokovnjaki bi se morali že prej zganiti / ob nesreči se je zganila vsa dolina / spomini so se zganili 3. ekspr. iti stran, oditi: več dni se ni zganil od doma / zganil se je proti vratom 4. knjiž. prikazati se, pojaviti se: rahel smehljaj se mu je zganil na ustnicah / v duši se ji je zganilo že pozabljeno čustvo vzbudilo; v njem se zgane odpor, svarilo zgánjen -a -o: zganjen list; v gube zganjen prtič ♪
  21.      zgánjati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, povzročati, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem, da pride več oseb, živali skupaj, na eno mesto: redarji so zganjali ljudi na rob ceste; zganjati živino v ogrado / zganjati skupaj 2. nav. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: zganjati hrup, trušč, vik in krik; zganjati nasilje / zganjati burke, škandale / zganjati ljubosumje, trmo, užaljenost ∙ ekspr. ne zganjaj cirkusa, panike ne zapletaj stvari; ne razburjaj se po nepotrebnem; ekspr. poglej, kaj spet zganjajo pred vrati delajo, počenjajo; ekspr. zganjati norčije s kom norčevati se, šaliti se; pog. zganjati politiko ukvarjati se s politiko; vnašati politiko v kako dejavnost ♪
  22.      zgaránec  tudi izgaránec -nca m (á) zgaran človek: taki zgaranci ne zmorejo težkega dela; zgaranci in izčrpanci ♪
  23.      zgaránost  tudi izgaránost -i ž (á) stanje zgaranega človeka: kljub starosti in zgaranosti ni zaostajala za drugimi / zgaranost vprežne živali ♪
  24.      zgíbanje 1 -a s (ȋ) glagolnik od zgibati1: zgibanje perila / stroj za zgibanje / sestaviti škatlo z zgibanjem / zgibanje nog, rok ♪
  25.      zgíbanje 2 -a s (ȋ) glagolnik od zgibati2: zgibanje zaves ob pišu vetra / poskočna glasba za zgibanje ljudi ♪

   9.088 9.113 9.138 9.163 9.188 9.213 9.238 9.263 9.288 9.313  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA