Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (8.876-8.900) 
- zabičevánje -a s (ȃ) glagolnik od zabičevati: dovolj jim je zabičevanja, da se ne sme nič spremeniti ♪
- zabíjanje -a s (í) glagolnik od zabijati: kladivo za zabijanje klinov / zabijanje sodov / zabijanje časa, denarja ♪
- zabrána -e ž (ȃ) zastar. prepoved: kršiti zabrane ♪
- zabránati -am tudi zabranáti -ám dov. (ā; á ȃ) z brananjem zakriti: zabranati umetno gnojilo; zabranati seme ♪
- zabraníti in zabrániti -im dov. (ȋ á) star. preprečiti: zabraniti škodo / zabraniti širjenje bolezni / zabraniti komu vstop v hišo / dramo je cenzura zabranila prepovedala zabránjen -a -o: predavanje je bilo zabranjeno ♪
- zabranjeváti -újem nedov. (á ȗ) star. preprečevati: zabranjevati požare / zabranjevali so jim stike s sosedi prepovedovali ♪
- zabrísanost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost zabrisanega: zabrisanost napisa / njegovim izjavam očitajo zabrisanost nejasnost, nedoločenost ♪
- zabušànt -ánta m (ȁ á) nižje pog. kdor se izmika delu, lenuh: biti pijanec in zabušant; zmerjati koga z zabušantom ♪
- zabušávanje -a s (ȃ) nižje pog. izmikanje delu, lenarjenje: povsod išče priložnost za zabušavanje ♪
- začáranec -nca m (ȃ) 1. po ljudskem verovanju kdor je začaran: odčarati začaranca 2. ekspr. kdor je zelo prevzet, očaran: glasbeni začaranci ♪
- začáranje -a s (ȃ) glagolnik od začarati: rešiti koga iz začaranja / začaranje v ježa ♪
- začáranost -i ž (ȃ) po ljudskem verovanju stanje začaranega: začaranost ljudi, živali ♪
- začénjanje -a s (ẹ̑) glagolnik od začenjati: pravočasno začenjanje del ♪
- začrtávanje -a s (ȃ) glagolnik od začrtavati: začrtavanje oznak na les ♪
- zadévanje -a s (ẹ́) glagolnik od zadevati: zadevanje valov ob pomol / povečati natančnost zadevanja / pisateljevo zadevanje narodnostnega čutenja ♪
- zadíhanost -i ž (ȋ) stanje zadihanega človeka: od zadihanosti je komaj govoril ♪
- zadíranje -a s (ȋ) glagolnik od zadirati se: očetovo zadiranje ga je žalilo ♪
- zádnjeplasíran -a -o prid. (ȃ-ȋ) publ. ki se uvrsti na zadnje mesto; zadnjeuvrščen: zadnjeplasirana tekmovalka ♪
- zadolževánje -a [u̯ž] s (ȃ) glagolnik od zadolževati se: zadolževanje podjetij / zadolževanje članov odbora za različne naloge ♪
- zadovoljevánje -a s (ȃ) glagolnik od zadovoljevati: zadovoljevanje lakote, spolnega nagona / zadovoljevanje partnerja ♪
- zadréman -a -o prid. (ẹ́) nar. dremav, zaspan: ves je še zadreman zadrémano prisl.: zadremano gledati ♪
- zádružan -a in zadružàn in zadružán -ána m (á; ȁ á; ȃ) 1. redko zadružnik: postati zadružan 2. lit. član literarno-političnega dijaškega društva Zadruga ob koncu 19. stoletja: zbirališče zadružanov; ligaši in zadružani ♪
- zadržánje -a s (ȃ) 1. glagolnik od zadržati: zadržanje premika / zadržanje odločbe / zadržanje učencev po pouku / brez zadržanja v mestu se je napotil dalje / dostojanstveno zadržanje v nesreči; neprijazno zadržanje do koga, proti komu / politično zadržanje 2. star. vedenje: lepo, surovo zadržanje / dobiti slabo oceno v zadržanju ♪
- zadržánost -i ž (á) 1. lastnost, značilnost zadržanega: začetna zadržanost gostov je izginila; premagati zadržanost; zadržanost do tujcev; zadržanost v govorjenju, vedenju; zadržanost in sproščenost / zadržanost izjave, kritike // zadržan odnos: izraziti svojo zadržanost glede resničnosti sporočila; navdušenje se je spreminjalo v zadržanost / odgovarjal je s spoštljivo zadržanostjo 2. dejstvo, da mora kdo biti v določenem času zaradi opravkov, obveznosti drugje: povabilu se predsednik zaradi zadržanosti ni mogel odzvati / službena zadržanost; začasna zadržanost
od dela ♪
- zadrževánje -a s (ȃ) glagolnik od zadrževati: zid za zadrževanje rušečega se kamenja / zadrževanje poštnih pošiljk / zadrževanje izplačila zaslužka / zadrževanje pri tem vprašanju ni potrebno ♪
8.751 8.776 8.801 8.826 8.851 8.876 8.901 8.926 8.951 8.976 
