Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (88-112)



  1.      andromaníja  -e ž () med. bolezensko povečana spolna sla žensk po moških; nimfomanija: trpi za andromanijo
  2.      anekdóta  -e ž (ọ̑) kratka, duhovita zgodbica o znamenitem človeku: o njem so krožile različne anekdote; pripovedovati anekdote; v razlago vpletati anekdote; dvoumne, kosmate anekdote; anekdote iz Balzacovega življenja
  3.      anekdótičen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. nanašajoč se na anekdoto: anekdotičen zapis; anekdotična novelistika / anekdotični humor / ta človek ima že kar anekdotično smolo anekdótično prisl.: anekdotično zgrajena zgodba
  4.      anekdótičnost  -i ž (ọ́) knjiž. lastnost, značilnost anekdotičnega: njegova novela je lep primer za anekdotičnost pripovedovanja
  5.      anekdótski  -a -o prid. (ọ̑) anekdotičen: bežne, anekdotske skice / pisal je v anekdotskem stilu
  6.      anéks  -a m (ẹ̑) knjiž. priloga k spisu ali pogodbi; dodatek, priključek: izdaja ima tudi tekstnokritični aneks; aneks konvencije o cestnem prometu; aneks memoranduma // redko prizidek: aneks k valjarniški lopi
  7.      aneksíja  -e ž () nasilna pripojitev tujega ozemlja kaki državi, priključitev: izvesti aneksijo; italijanska aneksija; aneksija Bosne in Hercegovine Avstro-Ogrski; aneksija k Nemčiji
  8.      aneksíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na aneksijo: aneksijski načrt, odlok ♦ zgod. aneksijska kriza kriza, nastala po priključitvi Bosne in Hercegovine Avstro-Ogrski leta 1908
  9.      aneksionístičen  -čna -o prid. (í) ki je usmerjen, ki teži k aneksiji: aneksionistični cilji; aneksionistična politika; aneksionistična stranka
  10.      anektírati  -am dov. in nedov. () izvesti aneksijo, priključiti: anektirati deželo; anektirati Avstrijo k Nemčiji anektíran -a -o: anektiranemu ozemlju niso dali samouprave
  11.      anekuména  -e ž (ẹ̑) geogr. neobljudeno, za naselitev neugodno področje: šibkejša plemena so bila potisnjena v anekumene
  12.      anémičen  -čna -o prid. (ẹ́) med. ki ima anemijo, slabokrven: anemičen bolnik; postati anemičen // knjiž. neizrazit, medel: literatura je postajala vedno bolj anemična; osebe v povesti so nekam anemične
  13.      anémičnost  -i ž (ẹ́) med. lastnost anemičnega: anemičnost otrok / knjiž. anemičnost naše realistične drame
  14.      anemíja  -e ž () med. bolezen zaradi zmananja števila rdečih krvničk ali krvnega barvila, slabokrvnost: kronična, prirojena anemija; znaki anemije; pren. anemija povojne dramatike
  15.      anemíjski  -a -o () pridevnik od anemija: anemijski šumi
  16.      anémik  -a m (ẹ́) med. kdor ima anemijo
  17.      anemográf  -a m () meteor. priprava za merjenje in hkratno zapisovanje hitrosti in smeri vetra
  18.      anemométer  -tra m (ẹ̄) meteor. priprava za merjenje hitrosti in smeri vetra: radarski anemometer
  19.      anemóna  -e ž (ọ̑) vrtn., navadno v zvezi žlahtna anemona okrasna rastlina z raznobarvnimi cveti, Anemone coronaria: šopek anemon
  20.      anergíja  -e ž () fiz. del energije, ki se v tehnični napravi ne da izkoristiti za opravljanje dela: energijo delimo v eksergijo in anergijo
  21.      aneroíd  -a m () fiz. kovinska priprava za merjenje zračnega pritiska: pogledati na aneroid
  22.      anestétičen  -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na anestezijo: anestetično sredstvo / anestetični ud anestezirani
  23.      anestétik  -a m (ẹ́) med. sredstvo za anestezijo: vbrizgati anestetik
  24.      anestezíja  -e ž () med. umetno povzročena neobčutljivost telesa ali posameznih organov; omama, omrtvičenje: lokalna, splošna anestezija; moderno sredstvo za anestezijo / dati anestezijo // bolezenska neobčutljivost: anestezija prstov zaradi gobavosti
  25.      anestezírati  -am dov. in nedov. () med. narediti, dati anestezijo; omamiti, omrtvičiti: anestezirati ranjenca anestezíran -a -o anesteziran bolnik; anesteziran ud

   1 13 38 63 88 113 138 163 188 213  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA