Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (8.788-8.812)


  1.      vsesávanje  -a [sǝs in ses] s (ȃ) glagolnik od vsesavati: vsesavanje premogovega prahu; cev za vsesavanje ♪
  2.      vsèslován  -a m (ȅ-ȃ) pristaš vseslovanstva: češki vseslovani ♪
  3.      vsèslovánski  -a -o prid. (ȅ-ȃ) 1. nanašajoč se na vse Slovane: vseslovanski kongres / vseslovansko sodelovanje 2. nanašajoč se na vseslovanstvo: vseslovanske ideje / zamisel o vseslovanskem jeziku ♪
  4.      vsèslovánstvo  -a s (ȅ-ȃ) ideja o kulturni vzajemnosti in politični združitvi vseh Slovanov: romantično vseslovanstvo ♪
  5.      vsèslovánščina  -e ž (ȅ-ȃ) po zamisli panslavistov skupni jezik vseh Slovanov: razpravljanje o ilirščini in vseslovanščini ♪
  6.      vsestránost  -i ž (á) knjiž. vsestranskost: vsestranost gospodarskih prizadevanj / igralčeva, pisateljeva vsestranost ♪
  7.      vsestránski  -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na vse strani: vsestranska omejitev prostora; vsestranska zaokroženost ploskve / vsestranski prikloni 2. ki zajema vsa področja, vse strani česa: vsestranski gospodarski razvoj; nuditi vsestransko pomoč; vsestranska razgledanost; vsestransko sodelovanje med državami / vsestranska raziskava; razprava je bila vsestranska; vsestransko obvladanje učnih predmetov popolno, temeljito // ki obvlada mnoga področja: vsestranski športnik, umetnik / vsestranska osebnost osebnost, ki ima zelo razvite telesne, razumske, čustvene, družbene lastnosti 3. primeren, uporaben za različne namene: vsestranska priprava; vsestransko vozilo / vsestranska uporabnost česa vsestránsko prisl.: vsestransko delovati; vsestransko se spremeniti; predlog je bil vsestransko sprejet; vsestransko uporabni izdelki ♪
  8.      vsestránskost  -i ž (á) lastnost, značilnost vsestranskega: vsestranskost proučevanja česa / človekova vsestranskost; vsestranskost športnika / vsestranskost priprave ♪
  9.      vseznánje  -a s (ȃ) knjiž. znanje vsega: površno, rutinsko vseznanje; imeti občutek vseznanja ♪
  10.      vsiljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od vsiljevati: vsiljevanje daril / vsiljevanje mnenja, stališč, volje koga / opravičil se ji je za svoje vsiljevanje ♪
  11.      vsípanje  -a s (ȋ) glagolnik od vsipati: vsipanje zrnja v vrečo ♪
  12.      vsrkávanje  -a s (ȃ) glagolnik od vsrkavati: naprava za vsrkavanje mivke; izpihovanje in vsrkavanje / vsrkavanje hranljivih snovi; sposobnost tal za vsrkavanje vlage ♪
  13.      vsrkovánje  -a s (ȃ) glagolnik od vsrkovati: vsrkovanje pijače skozi cevko ♪
  14.      vstájanje  -a s (ā) glagolnik od vstajati: vstajanje in sedanje ga je utrujalo / zgodnje vstajanje; zvočni znak za vstajanje / vstajanje megle v dolini ♪
  15.      vstánčkati  -am dov. (ȃ) otr. vstati: le vstančkaj, da ne boš ves umazan / naša punčka še ni vstančkala ♪
  16.      vstánek  -nka m (ȃ) zastar. upor, vstaja: pripravljati splošen vstanek ♪
  17.      vstávljanje  -a s (á) glagolnik od vstavljati: vstavljanje rokavov; vstavljanje leč v okvire / vstavljanje podatkov ♦ elektr. vstavljanje podatkov v računalnik vnašanje ♪
  18.      vstópanje  -a s (ọ̄) glagolnik od vstopati: vstopanje in izstopanje potnikov / vstopanje vode in rudnin v rastline / vstopanje v društvo / vstopanje držav v mednarodno življenje ♪
  19.      vstrán  in v strán prisl. (ȃ) 1. izraža mesto, položaj desno ali levo glede na osebek: nagniti se, skočiti vstran; stopiti z levo nogo vstran 2. izraža odmikanje, oddaljevanje a) od prejšnje, določene smeri: zanaša ga vstran; zaviti vstran / pogledala ga je in se obrnila vstran v drugo smer b) od določenega mesta; stran: pobegniti, steči vstran; hiteli so, da bi prišli čim dlje vstran od proge / kot vzklik vstran z roko // navadno s prislovnim določilom izraža odmaknjenost, oddaljenost od česa; stran: sedela sta malo vstran od ceste; cerkev stoji nekoliko vstran od vasi; kakih petdeset metrov vstran so zakurili kres ● redko metati nerabne stvari vstran stran; ekspr. grenko sedanjost so potiskali vstran niso hoteli misliti nanjo; ekspr. hočejo ga potisniti, spraviti vstran odvzeti mu vodilno vlogo, mesto; ekspr. vedeli so za njegove skoke vstran za njegovo nezvestobo v zakonu; knjiž. v predavanju si je dovolil več skokov vstran oddaljitev od glavne teme; stopiva malo vstran, da se v miru pomeniva proč od drugih ◊ gled. govorjenje vstran govorjenje igralca, obrnjenega vstran od soigralcev, s katerim gledalcem komentira dogajanje na odru; šport. premet vstran bočna zakotalitev telesa po iztegnjenih in nekoliko razmaknjenih rokah in nogah ♪
  20.      všólanje  -a s (ọ̑) glagolnik od všolati: všolanje otrok v osnovno šolo ♪
  21.      všólanost  -i ž (ọ̑) šol. stanje všolanega človeka: všolanost šoloobveznih otrok ♪
  22.      vtépanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od vtepati: vtepanje podatkov v glavo otrokom ♪
  23.      vtihotápljanje  -a s (á) glagolnik od vtihotapljati: vtihotapljanje mamil / vtihotapljanje vohunov v organizacijo / vtihotapljanje novih nazorov ♪
  24.      vtíkanje  -a s (ȋ) glagolnik od vtikati: vtikanje rok v stroj je nevarno / vtikanje v zadeve koga ♪
  25.      vtíranje  -a s (ȋ) glagolnik od vtirati: vtiranje glicerina v usnje; mazilo za vtiranje ♪

   8.663 8.688 8.713 8.738 8.763 8.788 8.813 8.838 8.863 8.888  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA