Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (8.776-8.800)


  1.      vsájanje  -a s (á) glagolnik od vsajati: vsajanje kruha v peč / vsajanje roja ♪
  2.      vsakdán  -a m (ȃ) ekspr. dan, ki se po svojih značilnostih, dogodkih ne razlikuje bistveno od kateregakoli drugega dneva koga: opisati komu svoj vsakdan; človekov, pisateljev vsakdan; dolgočasen, pust vsakdan / naš politični vsakdan ♪
  3.      vsakdánjež  -a m (ȃ) ekspr. vsakdanji, navaden človek: iz junaka se je spremenil v vsakdanježa ♪
  4.      vsakdánji  -a -e prid. (ā) 1. ki se zaradi pogostnosti pojavljanja ne razlikuje od stvari svoje vrste: gneča na cesti je vsakdanji pojav; poslovila sva se z nekaj vsakdanjimi besedami; pogovarjala sva se o vsakdanjih stvareh / ekspr. skrb za vsakdanji kruh; predmeti za vsakdanjo uporabo / vsakdanja obleka / bil je vsakdanji človek ki se po svojih lastnostih, značilnostih bistveno ne razlikuje od drugih ljudi svoje vrste 2. ki se navadno ponavlja, poteka vsak dan: vsakdanji boji z naravo; ne, dovolj imamo vsakdanjih skrbi; hoditi na vsakdanji sprehod / bil je vsakdanji gost v njihovi hiši; ekspr. popiti svojo vsakdanjo skodelico kave; skrbeti za vsakdanji zaslužek ● vznes. trpljenje je moj vsakdanji kruh trpljenja, hudega sem navajen; ekspr. knjiga mora biti tvoja vsakdanja hrana vsak dan moraš brati, študirati; ekspr. on ni človek vsakdanje mere ni vsakdanji, povprečen človek vsakdánje prisl.: vsakdanje se vesti; bil je vsakdanje preprost; sam.: to je nekaj vsakdanjega ♪
  5.      vsakdánjik  -a m (ā) ekspr. 1. dan, ki se po svojih značilnostih, dogodkih ne razlikuje bistveno od kateregakoli drugega dneva koga: pisateljev, študentski vsakdanjik 2. redko vsakdanji, navaden človek: bili so sami vsakdanjiki ♪
  6.      vsakdánjost  -i ž (ā) 1. lastnost, značilnost vsakdanjega: vsakdanjost opravkov, življenja 2. celota česa vsakdanjega: opisovati vsakdanjost; spomini mu poživljajo dolgočasno vsakdanjost // kar je vsakdanje: trdo delo je naša vsakdanjost / spregovoriti nekaj nepomembnih vsakdanjosti ♪
  7.      vsakdánjščina  -e ž (ā) ekspr., redko vsakdanjost: pisatelj je vzel snov za novelo iz vsakdanjščine ♪
  8.      vsebovánje  -a s (ȃ) mat. odnos med množicama, pri katerem je ena množica podmnožica druge; inkluzija: zapisati znak za vsebovanje ♪
  9.      vsèjugoslovánski  -a -o prid. (ȅ-ȃ) nanašajoč se na vse Jugoslovane ali vso Jugoslavijo: vsejugoslovanska proslava; vsejugoslovansko športno srečanje ♪
  10.      vseljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od vseljevati: pomagati pri vseljevanju ♪
  11.      vsèodpuščánje  -a s (ȅ-ȃ) knjiž. odpuščanje vsega: govoriti o ljubezni in vseodpuščanju / izraz vseodpuščanja na obrazu ♪
  12.      vsesánje  -a [sǝs in ses] s (ȃ) glagolnik od vsesati: vsesanje prahu ♪
  13.      vsesávanje  -a [sǝs in ses] s (ȃ) glagolnik od vsesavati: vsesavanje premogovega prahu; cev za vsesavanje ♪
  14.      vsèslován  -a m (ȅ-ȃ) pristaš vseslovanstva: češki vseslovani ♪
  15.      vsèslovánski  -a -o prid. (ȅ-ȃ) 1. nanašajoč se na vse Slovane: vseslovanski kongres / vseslovansko sodelovanje 2. nanašajoč se na vseslovanstvo: vseslovanske ideje / zamisel o vseslovanskem jeziku ♪
  16.      vsèslovánstvo  -a s (ȅ-ȃ) ideja o kulturni vzajemnosti in politični združitvi vseh Slovanov: romantično vseslovanstvo ♪
  17.      vsèslovánščina  -e ž (ȅ-ȃ) po zamisli panslavistov skupni jezik vseh Slovanov: razpravljanje o ilirščini in vseslovanščini ♪
  18.      vsestránost  -i ž (á) knjiž. vsestranskost: vsestranost gospodarskih prizadevanj / igralčeva, pisateljeva vsestranost ♪
  19.      vsestránski  -a -o prid. (á) 1. nanašajoč se na vse strani: vsestranska omejitev prostora; vsestranska zaokroženost ploskve / vsestranski prikloni 2. ki zajema vsa področja, vse strani česa: vsestranski gospodarski razvoj; nuditi vsestransko pomoč; vsestranska razgledanost; vsestransko sodelovanje med državami / vsestranska raziskava; razprava je bila vsestranska; vsestransko obvladanje učnih predmetov popolno, temeljito // ki obvlada mnoga področja: vsestranski športnik, umetnik / vsestranska osebnost osebnost, ki ima zelo razvite telesne, razumske, čustvene, družbene lastnosti 3. primeren, uporaben za različne namene: vsestranska priprava; vsestransko vozilo / vsestranska uporabnost česa vsestránsko prisl.: vsestransko delovati; vsestransko se spremeniti; predlog je bil vsestransko sprejet; vsestransko uporabni izdelki ♪
  20.      vsestránskost  -i ž (á) lastnost, značilnost vsestranskega: vsestranskost proučevanja česa / človekova vsestranskost; vsestranskost športnika / vsestranskost priprave ♪
  21.      vseznánje  -a s (ȃ) knjiž. znanje vsega: površno, rutinsko vseznanje; imeti občutek vseznanja ♪
  22.      vsiljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od vsiljevati: vsiljevanje daril / vsiljevanje mnenja, stališč, volje koga / opravičil se ji je za svoje vsiljevanje ♪
  23.      vsípanje  -a s (ȋ) glagolnik od vsipati: vsipanje zrnja v vrečo ♪
  24.      vsrkávanje  -a s (ȃ) glagolnik od vsrkavati: naprava za vsrkavanje mivke; izpihovanje in vsrkavanje / vsrkavanje hranljivih snovi; sposobnost tal za vsrkavanje vlage ♪
  25.      vsrkovánje  -a s (ȃ) glagolnik od vsrkovati: vsrkovanje pijače skozi cevko ♪

   8.651 8.676 8.701 8.726 8.751 8.776 8.801 8.826 8.851 8.876  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA