Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (8.626-8.650)
- velênjčan tudi velénjčan -a m (ē; ẹ̄) žarg. velenjski premog: kuriti z velenjčanom ♪
- vèleposlánica -e ž (ȅ-á) ženska oblika od veleposlanik: sprejem veleposlanice pri predsedniku republike ♪
- vèleposlánik -a m (ȅ-á) najvišji diplomatski predstavnik kake države v tuji državi: imenovati koga za veleposlanika; jugoslovanski veleposlanik v Franciji ♪
- vèleposláništvo -a s (ȅ-á) najvišje diplomatsko predstavništvo kake države v tuji državi: odpreti veleposlaništvo; uslužbenec veleposlaništva / sprejem v veleposlaništvu // poslopje tega predstavništva: demonstranti so poškodovali ameriško veleposlaništvo ♪
- vèlespoštován -a -o prid. (ȅ-á) knjiž. zelo spoštovan: zasluge tega velespoštovanega moža so zelo velike / v vljudnostnem nagovoru velespoštovane gospe ♪
- velévanje -a s (ẹ́) glagolnik od velevati: velevanje in prepovedovanje ♪
- vèlezanimív -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ekspr. zelo zanimiv: velezanimiv človek / velezanimiv članek ♪
- velíčanje -a s (ȋ) knjiž. poveličevanje, povzdigovanje: veličanje ljubezni ♪
- veličánski -a -o prid. (ȃ) star. veličasten: veličanske gore / veličanski prizor ♪
- veličánstven -a -o prid. (ȃ) knjiž. veličasten: veličanstven sprejem zmagovalcev / veličanstven mir ♪
- veličánstvenost -i ž (ȃ) knjiž. veličastnost: veličanstvenost sprejema pri kralju / veličanstvenost marmornih kipov ♪
- veličánstvo -a s (ȃ) 1. s svojilnim zaimkom, v nekaterih državah naslov za kralja, cesarja: tak je ukaz njegovega veličanstva; njeno veličanstvo cesarica / žaljenje cesarskega, kraljevega veličanstva / kot nagovor vaše cesarsko veličanstvo 2. star. veličastnost: veličanstvo dejanja / bog v svojem veličanstvu ♪
- velikán -a m (ȃ) 1. v pravljicah nenavadno veliko in močno, človeku podobno bitje: stooki velikan; velikani in palčki 2. ekspr. nenavadno velik in močen človek: zrasel je v pravega velikana // s prilastkom kdor ima nadpovprečne uspehe pri svojem delu: duhovni, znanstveni velikan; športni velikani; velikani slovenske kulture 3. ekspr., s prilastkom zelo velik, gospodarsko pomemben objekt: gradnja novih hotelskih velikanov / vodstvo tekstilnega velikana velike tekstilne tovarne, trgovine // kar je veliko sploh: s snegom pokriti gorski velikani / pristanek zračnega velikana ♪
- velikánka -e ž (ȃ) 1. ženska oblika od velikan: dekle je velikanka med vrstnicami / prekooceanska velikanka / kača, lipa velikanka 2. publ. velika (smučarska) skakalnica: skakati na velikanki / stometrska velikanka ♪
- velikánski -a -o prid. (ȃ) ekspr. zelo velik: velikanski kup; velikanska ladja; kitovo telo je velikansko / velikanska razdalja / velikanski vihar; velikanska premoč / velikanska gneča / velikanski pomen odkritja; velikanski uspeh ♦ zool. velikanska črepaha največja morska želva, Chelonia mydas velikánsko prisl.: imeti velikansko težav ♪
- velikánskost -i ž (ȃ) ekspr. lastnost, značilnost velikanskega: velikanskost poslopja / velikanskost prostora ♪
- velikánstvo -a s (ȃ) ekspr. 1. dejstvo, da je kdo velikan: gargantovska komika velikanstva 2. dejstvo, da je kaj velikansko: velikanstvo kraških jam / velikanstvo idej ♪
- vélikobritánski -a -o prid. (ẹ̑-ȃ) nanašajoč se na Veliko Britanijo: velikobritansko ozemlje / velikobritanska politika ♪
- velikomeščàn in velikomeščán -ána m (ȁ á; ȃ) prebivalec velikega mesta: navade velikomeščanov ♪
- vendán in v en dán prisl. (ȃ) star. tjavendan: tega ne dela kar tako vendan / živeti veselo vendan ♪
- venecijánka -e ž (ȃ) les. žaga z enim listom in lesenim ogrodjem za žaganje hlodov v deske: žagati z venecijanko / žaga venecijanka ♪
- venecijánski -a -o prid. (ȃ) grad., navadno v zvezi venecijanski tlak tlak iz manjših kamnitih plošč nepravilnih oblik: hodnik z venecijanskim tlakom ♪
- veránda -e ž (ȃ) navadno pokrit, odprt ali zastekljen prostor ob zunanji steni hiše: zastekliti verando; sedeti na verandi; hiša z balkonom in verando / lesena, zidana veranda ♪
- veránden -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na verando: verandno okno / verandna dvorana ♪
- vêrman tudi wêhrmann -a [verman] m (ȇ) med drugo svetovno vojno pripadnik napol vojaških oddelkov, ki so jih ustanovili Nemci na zasedenem slovenskem ozemlju: partizani so napadli, razorožili vermane; policisti, orožniki in vermani / biti pri vermanih ♪
8.501 8.526 8.551 8.576 8.601 8.626 8.651 8.676 8.701 8.726