Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (8.526-8.550)
- utíšanost -i ž (ȋ) stanje utišanega: utišanost glasov / ekspr. utišanost čustev ♪
- utŕganje -a s (ŕ) glagolnik od utrgati: utrganje vrvi / utrganje zneska / utrganje zemeljskega plazu ♪
- utrípanje -a s (ȋ) glagolnik od utripati: utripanje vek / čutiti utripanje žile / utripanje svetlobe / utripanje svetilnika ♪
- utrjevánje -a s (ȃ) glagolnik od utrjevati: utrjevanje bregov ob potoku; utrjevanje cestišča / utrjevanje zavzetih položajev / utrjevanje površine jekla / utrjevanje telesa; utrjevanje rastlin proti pozebi / utrjevanje prijateljstva / utrjevanje oblasti / utrjevanje znanja ♪
- utrújanje -a s (ú) glagolnik od utrujati: dolga vožnja povzroča hitrejše utrujanje voznika / strategija utrujanja sovražnika ♦ rib. utrujanje ribe faza športnega ribolova, pri kateri se z izmeničnim potegovanjem in popuščanjem vrvice zmanjšuje odpor zapete ribe ♪
- uvájanje -a s (ā) glagolnik od uvajati: uvajanje delavcev, novincev; uvajanje v delo / uvajanje cenejših materialov; uvajanje sodobne tehnologije v proizvodnjo / uvajanje oseb v zgodbo / uvajanje plinov v vodo ∙ obred uvajanja pri nekaterih primitivnih ljudstvih obredno sprejemanje mladih med odrasle ♪
- uvážanje -a s (ȃ) glagolnik od uvažati: uvažanje računalnikov, žita; uvažanje iz Avstrije ♪
- uvaževánje -a s (ȃ) zastar. 1. upoštevanje: uvaževanje dokumentov 2. spoštovanje: v občevanju kazati komu posebno uvaževanje ♪
- uveljávljanje -a s (á) glagolnik od uveljavljati: postopno uveljavljanje novih vrednot / uveljavljanje izdelkov na tujem tržišču / uveljavljanje slovenščine v skupščini, vojski / uveljavljanje novih načel; uveljavljanje lastne volje / uveljavljanje pravice s sodiščem / uveljavljanje v družbi / široko uveljavljanje elektronike v industriji ♪
- uvéžbanost -i ž (ẹ̑) knjiž. izurjenost: uvežbanost orkestra / to zahteva veliko uvežbanost ♪
- uvidévanje -a s (ẹ́) glagolnik od uvidevati: uvidevanje novih možnosti; uvidevanje resnice ♪
- uvíjanje -a s (í) glagolnik od uvijati: uvijanje šibe / uvijanje vijakov ♪
- uvŕščanje -a s (ŕ) glagolnik od uvrščati: določiti merila za uvrščanje stvari v skupine / uvrščanje domačih del v spored ♪
- uzánca -e ž (ȃ) nav. mn. 1. jur. ustaljen običaj, navada v poslovanju: držati se uzanc; poslovati po uzancah; mednarodne uzance / bančne, blagovne, trgovske, turistične uzance / poslovne uzance // zbrani in sistematizirani zapisi takih običajev, navad: izdati, objaviti uzance; zbornik uzanc / posebne za posamezne gospodarske dejavnosti ali posamezno vrsto blaga, splošne uzance za vse gospodarske dejavnosti 2. knjiž. ustaljene navade, pravila kake dejavnosti: poklicne uzance / ta pisatelj zavestno krši pisateljske uzance ♪
- uzimovánje -a s (ȃ) glagolnik od uzimovati: uzimovanje zelenjave / uzimovanje čebel ♪
- užívanje -a s (í) glagolnik od uživati: uživanje hrane, tekočine / uživanje bogastva / uživanje hiše; dati komu zemljišče v uživanje / uživanje pokojnine / uživanje posebnih pravic / potreba, sla po uživanju; uživanje in trpljenje / uživanje ob nesreči drugih / estetsko, spolno uživanje / uživanje miru, sreče ♪
- vagàn -ána m (ȁ á) nekdaj prostorninska mera za žito, približno 61 l: pridelati sto vaganov pšenice ♪
- vagánt -a m (ā á) 1. lit., v srednjem veku potujoči klerik ali študent, ki ustvarja latinske posvetne pesmi po ljudskih napevih: vaganti in potujoči komedijanti 2. knjiž. potepuh, klatež: živel je kot vagant ♪
- vagánten -tna -o prid. (ȃ) knjiž. potepuški, klateški: vagantni študenti ♪
- vagántski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na vagante: vagantsko pesništvo / vagantska bratovščina ♪
- vakánca -e ž (ȃ) knjiž. stanje po smrti navadno visokega cerkvenega predstojnika in pred nastopom novega: čas vakance / vakanca škofovske, univerzitetne stolice ♪
- vakánce -kánc ž mn. (ȃ) star. počitnice: začele so se vakance; iti na vakance / velike vakance poletne (šolske) počitnice ♪
- vakánten -tna -o prid. (ȃ) knjiž. nezaseden, prazen: zasesti vakantno katedro; vakantno službeno mesto ♪
- valeriána -e ž (ȃ) knjiž. baldrijan: korenine valeriane / deset kapljic valeriane ♪
- váljanec -nca m (á) 1. metal. izdelek, narejen z valjanjem: jekleni valjanci; valjanec za obroče 2. mn., v ruskem okolju topli klobučevinasti škornji: obuti valjance ♪
8.401 8.426 8.451 8.476 8.501 8.526 8.551 8.576 8.601 8.626