Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (8.476-8.500)


  1.      usídranost  -i ž (ȋ) lastnost, značilnost usidranega: slaba usidranost čolna / ekspr. filozofska usidranost pesnika ♪
  2.      usíhanje  -a s (ȋ) glagolnik od usihati: usihanje jezera / usihanje dohodkov / usihanje trave / usihanje zagnanosti za delo / usihanje kulturnega življenja ♦ med. usihanje hrbtnega mozga tabes dorsalis ♪
  3.      usípanje  -a s (ȋ) glagolnik od usipati: usipanje zrnja iz vreče / usipanje ometa s sten ♪
  4.      uskladiščevánje  -a s (ȃ) glagolnik od uskladiščevati: prebiranje in uskladiščevanje krompirja ♪
  5.      usklájanje  -a s (á) glagolnik od usklajati: usklajanje dela posameznih organov / usklajanje stališč ♪
  6.      usklajevánje  -a s (ȃ) glagolnik od usklajevati: usklajevanje dela posameznih skupin / usklajevanje interesov ♪
  7.      uslíšanje  -a s (ȋ) glagolnik od uslišati: uslišanje prošnje ♪
  8.      usmérjanje  -a s (ẹ́) glagolnik od usmerjati: naprava za usmerjanje plinov, svetlobe / usmerjanje prometa s semaforji / radijsko usmerjanje ladje / sistem družbenega usmerjanja; usmerjanje gospodarskega razvoja / usmerjanje razprave / ideološko, politično usmerjanje / usmerjanje mladih v študij ekonomije ♦ ped. poklicno usmerjanje svetovanje, pomoč pri izbiri poklica ♪
  9.      usmerjevánje  -a s (ȃ) usmerjanje: usmerjevanje gospodarske politike / poklicno usmerjevanje ♪
  10.      usmrčevánje  -a s (ȃ) glagolnik od usmrčevati: usmrčevanje obsojencev ♪
  11.      uspávanje  -a s (ā) glagolnik od uspavati: pravljice za uspavanje otrok / njihov namen je uspavanje javnega mnenja ♪
  12.      uspávanka  -e ž (ā) preprosta pesem v enakomernem ritmu za uspavanje, zlasti otrok: mati poje otroku uspavanko; ropot koles ga uspava kot uspavanka; pren., pesn. ciprese so mu šepetale uspavanko ♪
  13.      uspévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od uspevati: uspevanje v poklicu / ugodni pogoji za uspevanje gozdov, trte ♪
  14.      usposábljanje  -a s (á) glagolnik od usposabljati: izobraževanje in usposabljanje nanovo sprejetih delavcev / poklicno, strokovno usposabljanje / usposabljanje športnikov za premagovanje velikih naporov ♪
  15.      usranè  -éta m (ȅ ẹ́) vulg. bojazljiv, strahopeten človek: ta usrane ne bo nič dosegel / kot psovka še tega si ne upaš, usrane // nepomemben, ničvreden človek: hvalisav usrane ♪
  16.      usranè  -éta s (ȅ ẹ́) vulg. bojazljiv, strahopeten človek: to usrane si še spregovoriti ni upalo; on je navadno usrane // nepomemben, ničvreden človek: tako usrane, pa se repenči ♪
  17.      usránec  -nca m (á) vulg. kdor je umazan z blatom, iztrebki: previti malega usranca // bojazljiv, strahopeten človek: ti usranci ne bodo nič opravili // nepomemben, ničvreden človek: ta usranec se nas upa še žaliti ♪
  18.      usránka  -e ž (á) vulg. deklica, umazana z blatom, iztrebki: previti mora še malo usranko // deklica sploh: spet se jim je rodila usranka ♪
  19.      ustaljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od ustaljevati: ustaljevanje mednarodnega položaja / ustaljevanje strokovnih izrazov ♪
  20.      ustanávljanje  -a s (á) glagolnik od ustanavljati: ustanavljanje društva; ustanavljanje knjižnic, osnovnih šol / ustanavljanje partizanskih odredov ♪
  21.      ustanávljati  -am nedov. (á) delati, da kaka skupnost začne obstajati: ustanavljati društva, zadruge; v tistem času so ustanavljali poklicno gledališče v Trstu / ustanavljati (si) dom, družino // delati, da kaj začne obstajati sploh: ustanavljati mesta / ustanavljati sklade ustanavljajóč -a -e: ustanavljajoče se društvo ♪
  22.      ustanóva  -e ž (ọ̑) 1. javna, organizirana skupnost ljudi za opravljanje kake dejavnosti: ta ustanova je finančno samostojna; upravljati, voditi ustanovo; dobrodelna, gospodarska, kulturna, znanstvena ustanova; zdravstvena ustanova; ustanova za varstvo in vzgojo predšolskih otrok 2. jur. z zakonom ali normami nastala ustaljena oblika odnosov med ljudmi: demokracija naj bi kot ustanova pomenila svobodo; družina in zakon sta pomembni družbeni ustanovi 3. nekdaj premoženje, ki se upravlja, uporablja po volji tistega, ki ga daje na razpolago: dobiti štipendijo iz ustanove; ustanova za podpiranje vdov in sirot / Knafljeva ustanova ∙ zastar. razpisati dijaške ustanove štipendije 4. zastar. ustanovitev: ustanova države ◊ jur. javna ustanova nekdaj organizacija javne uprave in družbene službe; pravna ustanova skupek pravnih določb za urejanje družbenih razmerij, stanj ali dejanj ♪
  23.      ustanóven  -vna -o prid. (ọ̄ ọ̑) nanašajoč se na ustanovitev: ustanovni govor / ustanovni kongres; ustanovni občni zbor društva / ustanovni član kdor plača ustanovnino ♦ ekon. ustanovna glavnica glavnica, s katero se gospodarska organizacija ustanovi; polit. ustanovna listina Organizacije združenih narodov temeljna določila o ciljih, načelih, ustroju in delovanju Organizacije združenih narodov; rel. ustanovna maša nekdaj maša, za katero prejme duhovnik štipendij iz prispevkov ustanov ♪
  24.      ustanovítelj  -a m (ȋ) kdor kaj ustanovi: ustanovitelj društva, šole / dolžnosti ustanovitelja revije ♪
  25.      ustanovíteljica  -e ž (ȋ) ženska oblika od ustanovitelj: ustanoviteljica revije ♪

   8.351 8.376 8.401 8.426 8.451 8.476 8.501 8.526 8.551 8.576  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA