Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (8.338-8.362)


  1.      ugánka  -e ž (ȃ) 1. kratko besedilo za razvedrilo, zabavo, ki duhovito opisuje stvar, ki jo je treba uganiti: brati, objaviti uganke; razrešiti, rešiti, ekspr. razvozlati uganko; zastaviti komu uganko; lahka, težka uganka / besedna uganka; uganke v verzih / Župančičevih Sto ugank // grafični lik, risba ali skupek zlogov za zabavo, razvedrilo, iz katerega je treba uganiti kako besedo, stavek, ustrezno kombinacijo besed: zadaj so navedene rešitve vseh ugank; križanke in druge uganke / glasbene, slikovne, zlogovne uganke 2. ekspr., navadno v povedni rabi kar je zaradi določenih lastnosti, dejstev težko razumljivo, rešljivo: to je za mnoge uganka; kako je prišlo do nesreče, je bilo vsem uganka / raziskave bodo razrešile marsikatero uganko o delovanju vulkanov / on je zame velika uganka / to je večna uganka človeškega življenja ● ekspr. govorila je v ugankah ne naravnost, prikrito ♪
  2.      ugánkar  -ja m (ȃ) sestavljavec ali reševalec uganke: navdušen ugankar; društvo ugankarjev ♪
  3.      ugánkarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na ugankarje ali ugankarstvo: ugankarski kotiček v časopisu / ugankarski klub ugánkarsko prisl.: ugankarsko zanimive besede ♪
  4.      ugánkarstvo  -a s (ȃ) dejavnost ugankarjev: ukvarjati se z ugankarstvom ♪
  5.      uganljív  -a -o prid. (ȋ í) ki se da uganiti: težko uganljivi nameni ♪
  6.      ugášanje  -a s (á) glagolnik od ugašati: ugašanje sveč / prižiganje in ugašanje signalnih luči ♪
  7.      ugíbanje  -a s (ȋ) glagolnik od ugibati: to je samo ugibanje; ugibanje skrivnosti; ugibanja o cenah; domneve in ugibanja / igrati se ugibanje oseb / bilo je veliko ugibanja, kdo bo naslednik ♪
  8.      uglaševánje  -a s (ȃ) glagolnik od uglaševati: uglaševanje klavirja / uglaševanje stališč / uglaševanje televizijskega sprejemnika ♪
  9.      ugonábljanje  -a s (á) knjiž. uničevanje: sredstvo za ugonabljanje plevela ♪
  10.      ugotávljanje  -a s (á) glagolnik od ugotavljati: ugotavljanje očetovstva; ugotavljanje podobnosti med otroki in starši; ugotavljanje sposobnosti učencev / ugotavljanje dohodka; komisija za ugotavljanje premoženja / ugotavljanje dejstev, resnice, dejanskega stanja ♪
  11.      ugovárjanje  -a s (ȃ) glagolnik od ugovarjati: ne prenese ugovarjanja; ostro ugovarjanje ♪
  12.      ugrábljanje  -a s (á) glagolnik od ugrabljati: ugrabljanje otrok, žensk ♪
  13.      ugrézanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od ugrezati se: ugrezanje močvirnih tal / ugrezanje koles v zemljo / ugrezanje v spanje ♦ geol. tektonsko ugrezanje ♪
  14.      uhájanje  -a s (ȃ) glagolnik od uhajati: fantovo uhajanje iz zavoda, z doma / uhajanje mladine v mesta / uhajanje plina ♪
  15.      uhàn  -ána m (ȁ á) nav. mn. okrasni predmet za nošenje na ušesnih mečicah: pripeti si uhane; biserni, zlati uhani; prstan in uhani ♪
  16.      uhánček  -čka m (ȃ) manjšalnica od uhan: nositi uhančke; zlati uhančki ♪
  17.      uigránost  -i ž (á) lastnost, značilnost uigranega: uigranost igralcev je vzrok za tako velik uspeh / uigranost ansambla, ekipe ♪
  18.      uigrávanje  -a s (ȃ) glagolnik od uigravati: uigravanje moštva za novo prvenstvo ♪
  19.      uistosmérjanje  -a s (ẹ́) glagolnik od uistosmerjati: odklanjati uistosmerjanje v umetnosti; proces uistosmerjanja ♪
  20.      újčkanje  -a s (ȗ) glagolnik od ujčkati: umiriti dojenčka z ujčkanjem; ujčkanje otroka na rokah ♪
  21.      ujédanje  -a s (ẹ́) glagolnik od ujedati: naredi tako, da ne bo ujedanja v hiši / njegovih ujedanj nočem več poslušati / ujedanje bolh, stenic ♪
  22.      ujédanka  -e ž (ẹ̄) um. grafična tehnika, pri kateri jedkanje bakrene ali cinkove plošče omogoča črtno risbo; jedkanica: dobro obvladuje ujedanko / tehnika ujedanke // odtis v tej tehniki: z ujedankami ilustrirana knjiga ♪
  23.      ujémanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od ujemati: ujemanje žog / ujemanje barv, zvokov / ujemanje besed na koncu vrstic / ujemanje dejstev, računov; ujemanje misli s stvarjo / po tem dogodku je bilo njunega ujemanja konec ♦ lingv. ravnanje enega ali več stavčnih členov po drugem v spolu, sklonu, številu in osebi ♪
  24.      ukána  -e ž (ȃ) kar se naredi, povzroči z namenom, da kdo zaradi napačnega sklepanja, ravnanja ne bi dosegel tega, kar namerava, hoče: ukana je spodletela, uspela; odkriti, spregledati ukano / ekspr. njegova glava je polna ukan / pridobiti koga z ukano / knjiž. rokohitrske ukane triki ♪
  25.      ukániti  -im, tudi ukaníti in ukániti -im dov. (á ā; ȋ á ā) namerno narediti, povzročiti, da kdo zaradi napačnega sklepanja, ravnanja ne doseže tega, kar namerava, hoče: ukaniti nasprotnika; zasledovalca je spretno ukanil / ukaniti koga pri plačilu, za zemljo prevarati, ogoljufati; ukaniti koga za zmago // ekspr. narediti, povzročiti, da kdo ne doseže tega, kar namerava, upa: usoda, vojna jih je ukanila; ni pil veliko, toda vino ga je vendarle ukanilo se je preveč opil; brezoseb. vse sem dobro premislil, toda ukanilo me je ukániti se, tudi ukaníti se in ukániti se knjiž. prevarati se, zmotiti se: ukanil si se, ni ga tukaj ♪

   8.213 8.238 8.263 8.288 8.313 8.338 8.363 8.388 8.413 8.438  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA