Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (8.101-8.125)



  1.      titán 2 -a m () kem. trda lahka kovina sive barve, element Ti
  2.      titanát  -a m () kem. sol titanove kisline: železov titanat
  3.      titanít  -a m () min. rudnina kalcijev titanov silikat
  4.      titanízem  -zma m () knjiž. 1. mišljenje, ravnanje, ki temelji na nenavadno veliki moči in uporu proti nadrejenemu, avtoriteti: ta pesem je himna njegovemu titanizmu; motiv titanizma 2. lastnost, značilnost nenavadno velikega, močnega: titanizem kipov
  5.      titánov  -a -o prid. () nanašajoč se na titan2: titanov oksid, silikat; titanove zlitine / titanovo belilo titanov oksid za oljnato belo barvomin. titanov železovec ilmenit; teh. titanove turbinske lopate turbinske lopate iz titanove zlitine
  6.      titánski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na titane: titanski spopad z bogovi / titansko uporništvo 2. ekspr. nenavadno velik, velikanski: titanski človek / titanski pogum; titanska moč, samozavest, volja / titansko delo // zelo močen, silovit: titanski boj med strankama; umetnikovi titanski izbruhi
  7.      titánstvo  -a s () knjiž. mišljenje, ravnanje, ki temelji na nenavadno veliki moči in uporu proti nadrejenemu, avtoriteti: spominjal se je svojega mladostnega titanstva / titanstvo herojev
  8.      titríranje  -a s () glagolnik od titrirati: titriranje kislin
  9.      titulíranje  -a s () glagolnik od titulirati: zmotiti se pri tituliranju
  10.      tízianski  -a -o [tici-] prid. () tak kot pri Tizianu: tizianske barve tíziansko prisl.: tiziansko rdeči lasje
  11.      tjavdán  prisl. () nav. ekspr. 1. izraža, da se dejanje zgodi brez premisleka, razmišljanja: ne govorijo tjavdan, kar rečejo, to drži; odgovoril je brez preudarka, tjavdan 2. izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka, namena: hvaliti, ugovarjati tjavdan; kar tjavdan se je zlagala 3. izraža, da je dejanje brez cilja, smisla: čakati, hoditi, živeti tjavdan; samo zabava se in tjavdan zapravlja denar; sam.: prerasti svoj prazni tjavdan; prim. tja
  12.      tjàvendán  in tjà v en dán prisl. (-) nav. ekspr. 1. izraža, da se dejanje zgodi brez premisleka, razmišljanja: govoriti tjavendan; ti tudi včasih kaj rečeš tjavendan 2. izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka, namena: prepirati se tjavendan 3. izraža, da je dejanje brez cilja, smisla: bežati, voziti se tjavendan; živela je tjavendan; sam.: obljubi, da boš opustil svoj tjavendan; prim. tja
  13.      tkaníčenje  -a s () glagolnik od tkaničiti: ukvarjati se s tkaničenjem // tehnika vezenja po štetih nitih, ki popolnoma posnema tkanje
  14.      tkaníčiti  -im nedov.) etn. delati v domače platno okrasne motive z barvnimi nitmi, navadno modrimi: sama je tkaničila posteljno pregrinjalo tkaníčen -a -o: vezeni in tkaničeni prti
  15.      tkanína  -e ž (í) 1. tekstilni izdelek, narejen s tkanjem: izdelovati tkanine; bombažna, lanena, svilena, volnena, žametna, tkanina; debela, fina, groba, lahka, mehka, trpežna tkanina; enobarvna, vzorčasta tkanina; gosta, redka, tanka tkanina; mrežasta tkanina zelo redka; sintetične tkanine; tkanine za hlače, ženske obleke; tkanina z vtkanimi zlatimi nitmi; barvanje, kemično čiščenje, impregniranje, škrobljenje tkanin; lice tkanine; pren., knjiž. nebesna tkanina zvezd; pisana tkanina življenja ♦ teh. oplemenititi tkanino; surove tkanine; tekst. polstiti tkanino; melirana tkanina; pohištvene tkanine; steklena tkanina stkana iz steklenih vlaken; potiskane tkanine; tkanina v atlasovi, keprovi, platneni vezavi 2. kar je narejeno s križanjem, prepletanjem česa upogljivega: žična tkanina
  16.      tkanínast  -a -o prid. (í) ki je iz tkanine: tkaninasti trakovi
  17.      tkanínski  -a -o prid. () ki je iz tkanine: tkaninske vreče
  18.      tkánje  -a s (ā) 1. glagolnik od tkati: ukvarjati se s tkanjem; tkanje blaga, platna; statve za tkanje; predenje in tkanje / ročno tkanje / pisatelj je v tkanju svojih zgodb neposreden 2. kar je stkano: ogledoval si je tkanje na mizi; pas iz volnenega tkanja
  19.      tlačàn  in tlačán -ána m ( á; ) 1. v fevdalizmu podložnik, ki je dolžen opravljati tlako: biti tlačan; tlačani in svobodnjaki / fevdalni tlačan; kmet tlačan 2. ekspr. kdor opravlja težko, malo cenjeno delo: v tej službi je bil pravi tlačan
  20.      tlačániti  -im nedov.) 1. v fevdalizmu biti tlačan, opravljati tlako: podložniki so desetinili in tlačanili; tlačaniti graščakom 2. ekspr. opravljati težko, malo cenjeno delo: vse življenje mu je tlačanila / dolga leta je tlačanil v novinarstvu ● knjiž. naše ljudstvo je tlačanilo raznim tujcem jim je bilo podrejeno, je bilo od njih odvisno
  21.      tlačánka  -e ž () ženska oblika od tlačan: samostanska tlačanka / doma je še vedno tlačanka
  22.      tlačánski  -a -o prid. () nanašajoč se na tlačane ali tlačanstvo: tlačansko delo; tlačansko življenje je bilo težko / tlačanski kmetje; tlačanska družina / tlačanska miselnost
  23.      tlačánstvo  -a s () v fevdalizmu obstoj tlačanov: odpraviti tlačanstvo; suženjstvo in tlačanstvo // stanje, življenje tlačanov: osvoboditi koga tlačanstva; kmet se je tlačanstvu večkrat uprl
  24.      tlakovánje  -a s () glagolnik od tlakovati: tlakovanje pločnikov; granitne kocke za tlakovanje cest
  25.      tléskanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od tleskati: slišalo se je le tleskanje avtomobilskih vrat / tleskanje s prsti / tleskanje perila ob perilnik / tleskanje valov ob bok ladje

   7.976 8.001 8.026 8.051 8.076 8.101 8.126 8.151 8.176 8.201  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA