Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (8.088-8.112) 
- tiránček -čka m (ȃ) manjšalnica od tiran: tirani in tirančki ♪
- tiraníja -e ž (ȋ) 1. zgod., pri starih Grkih politična ureditev, v kateri vlada mestni knez brez zakonskih omejitev: uvesti tiranijo 2. ekspr. neomejena, samovoljna oblast enega človeka ali majhne skupine: osvoboditi se tiranije / fašistična tiranija; oblike politične tiranije // odnos, za katerega je značilno oblastno, brezobzirno vsiljevanje svoje volje komu: v družini je vladala tiranija; uprl se je ženini tiraniji / duhovna tiranija ♪
- tirániti -im nedov. (á ȃ) knjiž. oblastno, brezobzirno vsiljevati komu svojo voljo: tiraniti in terorizirati ♪
- tiranizírati -am nedov. (ȋ) ekspr. oblastno, brezobzirno vsiljevati komu svojo voljo: tiranizirati družino, podrejene ♪
- tiránka -e ž (ȃ) ženska oblika od tiran: vladarica tiranka / tiranka svojega očeta ♪
- tiranozáver -vra m (á) pal. orjaški izumrli mesojedi plazilec iz skupine dinozavrov ♪
- tiránski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na tirane ali tiranstvo: reševati tiranske zadeve / tiranski vladar; tiranska oblast / postajala je vse bolj tiranska / tiranski odnosi v družini / tiranska volja tiránsko prisl.: vede se preveč tiransko ♪
- tiránstvo -a s (ȃ) ekspr. neomejena, samovoljna oblast enega človeka ali majhne skupine: upirati se tiranstvu vladajočih // oblastno, brezobzirno vsiljevanje svoje volje komu: družina je trpela zaradi očetovega tiranstva; pren. tiranstvo časa ♪
- tiskanína -e ž (í) tekst. potiskana tkanina: enobarvne tkanine in tiskanine ♪
- tískanje -a s (í) glagolnik od tiskati: papir za tiskanje ilustracij; način tiskanja / tiskanje knjig, vabil / tiskanje denarja / tiskanje tkanin ♪
- tískanka -e ž (í) šol. tiskana črka: pisati s tiskankami ♪
- tiščánje -a s (ȃ) glagolnik od tiščati: tiščanje glave med ramena / tiščanje denarja v rokah / tiščanje okrog srca, v prsih / tiščanje množice k izhodu / tiščanje za kom / vsako izpraševanje in tiščanje vanjo je bilo zaman ♪
- titán 1 -a m (ȃ) 1. v grški mitologiji nenavadno veliko in močno, človeku podobno bitje: spopad titanov z bogovi // um. kip močnega moškega, ki podpira razne stavbne elemente: vrče nad fontano držijo titani 2. knjiž., ekspr. nenavadno velik in močen človek; velikan, orjak: po telesu je titan // s prilastkom kdor ima nadpovprečne uspehe pri svojem delu: on je pravi titan znanja; povzpel se je do titana v industriji ◊ astr. Titan največji in najsvetlejši Saturnov satelit ♪
- titán 2 -a m (ȃ) kem. trda lahka kovina sive barve, element Ti ♪
- titanát -a m (ȃ) kem. sol titanove kisline: železov titanat ♪
- titanít -a m (ȋ) min. rudnina kalcijev titanov silikat ♪
- titanízem -zma m (ȋ) knjiž. 1. mišljenje, ravnanje, ki temelji na nenavadno veliki moči in uporu proti nadrejenemu, avtoriteti: ta pesem je himna njegovemu titanizmu; motiv titanizma 2. lastnost, značilnost nenavadno velikega, močnega: titanizem kipov ♪
- titánov -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na titan2: titanov oksid, silikat; titanove zlitine / titanovo belilo titanov oksid za oljnato belo barvo ♦ min. titanov železovec ilmenit; teh. titanove turbinske lopate turbinske lopate iz titanove zlitine ♪
- titánski -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na titane: titanski spopad z bogovi / titansko uporništvo 2. ekspr. nenavadno velik, velikanski: titanski človek / titanski pogum; titanska moč, samozavest, volja / titansko delo // zelo močen, silovit: titanski boj med strankama; umetnikovi titanski izbruhi ♪
- titánstvo -a s (ȃ) knjiž. mišljenje, ravnanje, ki temelji na nenavadno veliki moči in uporu proti nadrejenemu, avtoriteti: spominjal se je svojega mladostnega titanstva / titanstvo herojev ♪
- titríranje -a s (ȋ) glagolnik od titrirati: titriranje kislin ♪
- titulíranje -a s (ȋ) glagolnik od titulirati: zmotiti se pri tituliranju ♪
- tízianski -a -o [tici-] prid. (ȋ) tak kot pri Tizianu: tizianske barve tíziansko prisl.: tiziansko rdeči lasje ♪
- tjavdán prisl. (ȃ) nav. ekspr. 1. izraža, da se dejanje zgodi brez premisleka, razmišljanja: ne govorijo tjavdan, kar rečejo, to drži; odgovoril je brez preudarka, tjavdan 2. izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka, namena: hvaliti, ugovarjati tjavdan; kar tjavdan se je zlagala 3. izraža, da je dejanje brez cilja, smisla: čakati, hoditi, živeti tjavdan; samo zabava se in tjavdan zapravlja denar; sam.: prerasti svoj prazni tjavdan; prim. tja ♪
- tjàvendán in tjà v en dán prisl. (ȁ-ȃ) nav. ekspr. 1. izraža, da se dejanje zgodi brez premisleka, razmišljanja: govoriti tjavendan; ti tudi včasih kaj rečeš tjavendan 2. izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka, namena: prepirati se tjavendan 3. izraža, da je dejanje brez cilja, smisla: bežati, voziti se tjavendan; živela je tjavendan; sam.: obljubi, da boš opustil svoj tjavendan; prim. tja ♪
7.963 7.988 8.013 8.038 8.063 8.088 8.113 8.138 8.163 8.188