Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
An (7.676-7.700) 
- streljávkanje -a s (ȃ) glagolnik od streljavkati: po kratkem streljavkanju so se umaknili ♪
- streníranost -i ž (ȋ) lastnost, značilnost streniranega: streniranost športnikov ♪
- strésanje -a s (ẹ́) glagolnik od stresati: stresanje vej v vetru / stresanje z glavo / stresanje od mraza / stresanje drobtin s prta ♪
- stŕganec -nca m (ȓ) kdor je oblečen v raztrgano, ponošeno obleko; raztrganec: strganci in potepuhi ♪
- strganína -e ž (í) redko raztrgano mesto, luknja: skozi strganino se je pokazalo koleno ♪
- stŕganje -a s (ŕ) glagolnik od strgati, odstranjevati: strganje starega ometa, rje; strganje smole z debla / strganje parketa / strganje parmezana / slišati je bilo strganje kobilic v travi ♪
- strínjanje -a s (í) glagolnik od strinjati: strinjanje in razmikanje vrst / strinjanje s kom; strinjanje z obstoječim stanjem ♪
- stritarjánski -a -o prid. (ȃ) tak kot pri Stritarju: stritarjansko svetobolje ♪
- strjevánje -a s (ȃ) glagolnik od strjevati: pospešiti strjevanje; strjevanje lepila, mavca / strjevanje krvi ♦ metal. strjevanje kovine, zlitine ♪
- strmoglávljanje -a s (á) glagolnik od strmoglavljati: strmoglavljanje letala / strmoglavljanje oblasti ♪
- strnjevánje -a s (ȃ) glagolnik od strnjevati: strnjevanje kmetijskih površin / strnjevanje revolucionarnih sil ♪
- strúganje -a s (ū) glagolnik od strugati: struganje parketa / struganje miznih nog ♪
- strújanje -a s (ū) glagolnik od strujati: strujanje reke; skrbeti za čim boljše strujanje zraka v spalnicah / prikazal je idejna strujanja tistega časa ♪
- strukturíranje -a s (ȋ) glagolnik od strukturirati: strukturiranje ploskev / strukturiranje družbe ♪
- strukturíranost -i ž (ȋ) publ. značilnost strukturiranega: socialna strukturiranost družbe / strukturiranost umetnine ♪
- stvárjanje -a s (á) knjiž. ustvarjanje: pesniško stvarjanje / stvarjanje protiteles ♪
- súbdominánta -e ž (ȗ-ȃ) muz. četrta stopnja v durovi ali molovi lestvici: dominanta in subdominanta ♪
- súbdominánten -tna -o prid. (ȗ-ȃ) muz., navadno v zvezi subdominantni akord akord na četrti stopnji, ki ima v določeni tonaliteti za dominanto glavno funkcijo ♪
- subkután -a -o prid. (ȃ) med. podkožen: subkutana infekcija; subkutano tkivo subkutáno prisl.: dati injekcijo subkutano ♪
- sublimíranje -a s (ȋ) glagolnik od sublimirati: nastanek umetnosti iščejo nekateri v sublimiranju človeških nagonov; sublimiranje spolnosti v šport / sublimiranje jodovih kristalov; proučevati pogoje sublimiranja ♪
- súbpanónski -a -o prid. (ȗ-ọ̑) ki je, se nahaja na obrobju Panonske nižine: subpanonsko področje ♪
- substánca -e ž (ȃ) knjiž. 1. kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa; snov: analizirati substanco / katran je izhodna substanca za izdelovanje nekaterih barvil; lojna substanca na koži; radioaktivne substance 2. snov, ki skupaj z drugimi snovmi sestavlja, tvori kako snov; sestavina: voda topi mineralno substanco tal; strupene substance izdelka / energija je le sproščena substanca materije / ta skladba je harmonična v vseh svojih substancah 3. bistvo, jedro: ta surovina tvori substanco proizvoda / duhovna substanca naroda ◊ filoz. temelj biti in bivajočega, ki za svojo
eksistenco ne potrebuje nič drugega ♪
- substanciálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na substanco: nima nobene substancialne osnove za to trditev / razumeti besedo v substancialnem in ne samo v slučajnem, stranskem pomenu; substancialne prvine naroda; sam.: subjektivnost je za romantiko nekaj substancialnega ♪
- substanciálnost -i ž (ȃ) knjiž. lastnost, značilnost substancialnega: substancialnost predmetov / substancialnost poezije ♪
- substánčen -čna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na substanco: substančne lastnosti / substančno pojmovanje dela ♪
7.551 7.576 7.601 7.626 7.651 7.676 7.701 7.726 7.751 7.776 
