Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (7.551-7.575)



  1.      sŕčkanje  -a s () ekspr. ljubkovanje: srčkanje otroka / srčkanje zaljubljenega parčka
  2.      sŕčkanost  -i ž () ekspr. lastnost, značilnost srčkanega človeka: otrokova srčkanost / srčkanost jamic na licih
  3.      srébanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od srebati: motilo ga je njegovo srebanje / počitek ob srebanju kave
  4.      sréčanec  -nca m (ẹ̑) knjiž. človek, ki ga kdo sreča: vsakemu srečancu je na novo pripovedoval zgodbo
  5.      sréčanje  -a s (ẹ̑) 1. glagolnik od srečati: hotel se je izogniti srečanju z njim; doživeti nenavadno srečanje; naključno srečanje; že po prvem srečanju sta si bila všeč / tiri za srečanje vlakov / idejno je nanj vplivalo srečanje z deli klasikov marksizma 2. prihod s kom skupaj z določenim namenom: dogovoriti se za srečanje / kratko srečanje ob turški kavi / državnika sta imela več srečanj // prihod določenih ljudi skupaj z določenim namenom: organizirati srečanja; prirediti srečanje nekdanjih internirancev; mednarodno srečanje slavistov; pisateljsko srečanje / družabno, tovariško srečanje 3. tekmovanje, tekma: odigrati srečanje; košarkarsko, rokoborsko srečanje; polfinalno srečanje; srečanje atletskih reprezentanc
  6.      srečávanje  -a s () glagolnik od srečavati: srečavanje in pozdravljanje ljudi / srečavanje avtomobilov na poledeneli cesti / srečavanja s prijatelji in znanci so ga utrudila
  7.      srečevánje  -a s () glagolnik od srečevati: srečevanje z vozili iz nasprotne smeri / pripovedoval je o svojih srečevanjih z znamenitimi ljudmi
  8.      sréčkanje  -a s (ẹ̑) star. žrebanje: razglasiti izid srečkanja / prirediti ples s srečkanjem s srečelovom
  9.      srenján  in srenjàn -ána m (; á) pripadnik srenje: sklicati srenjane
  10.      sŕkanje  -a s (ŕ) glagolnik od srkati: hlastno srkanje; srkanje pijače s slamico / slišati je bilo žvenket žlic in srkanje
  11.      sŕpan  -ána tudi -a tudi srpàn -ána m ( á, ; á) star., v zvezah: mali srpan julij; veliki srpan avgust
  12.      stabilizíranje  -a s () glagolnik od stabilizirati: stabiliziranje političnega položaja / stabiliziranje cen
  13.      stacioníranje  -a s () glagolnik od stacionirati: načrti o stacioniranju raket / stacioniranje vojaških enot
  14.      stagnánten  -tna -o prid. () knjiž. ki se ne razvija, ne napreduje: tehnična raven kmetijskih strojev je stagnantna; stagnantno gospodarstvo / stagnantne kulture
  15.      stahánovec  -vca m () pristaš stahanovstva: postati stahanovec
  16.      stahánovski  -a -o prid. () nanašajoč se na stahanovce ali stahanovstvo: stahanovsko navdušenje / stahanovsko gibanje
  17.      stahánovstvo  -a s () v Sovjetski zvezi, po letu 1935 gibanje za večjo delovno storilnost: podpirati stahanovstvo
  18.      stán  -a m () nar. del oblačila, ki pokriva zgornji del telesa: rokavi pri srajci so že strgani, stan je pa še cel ● zastar. imela je lep stan lepo postavo
  19.      stán  -ú m () 1. stanje posameznika glede na sklenitev zakonske zveze: spremeniti stan / samski stan; zakonski stan; star.: prosti stan samski stan; naveličati se vdovskega stanu vdovstva / v obrazcih stan: poročen 2. star., s prilastkom skupina ljudi z istim poklicem: iz potrebe po obrambi je nastal stan vojakov; socialni položaj učiteljskega, uradniškega stanu // poklic: ni vedel, v katerem stanu naj si služi kruh 3. družbeni sloj: dvigniti se v meščanski stan; biti oblečen svojemu stanu primerno / socialni stan 4. star., s prilastkom stanje: hitro je ugotovil dejanski stan; njegove hlače so še v dobrem stanu / hotela ji je olajšati težek stan položaj ● četrti stan v 19. stoletju delavstvo, proletariat; pog. žena je v drugem stanu noseča; ekspr. zapustil je samski stan poročil se je; star. stopil je v vojaški stan postal je vojak; star. vedno je v stanu napraviti kakšno neumnost je pripravljen; star. ni v stanu presoditi, kaj je prav in kaj ne ni sposobenvoj. glavni stan sedež vrhovnega poveljstva v vojni; vsi pripadniki vrhovnega poveljstva; zgod. deželni stanovi v fevdalizmu predstavniki plemstva, duhovščine in meščanstva, ponekod tudi kmetov; drugi stan v fevdalizmu posvetno plemstvo; prvi stan v fevdalizmu visoka duhovščina; tretji stan v fevdalizmu meščani, obrtniki, trgovci, svobodni kmetje
  20.      stán  -a inm () 1. pastirska koča: pred nevihto so se zatekli v bližnji stan / pastirski, planinski stan 2. star. dom, stanovanje: ima vlažen in temen stan / straža se je vrnila v stan v (vojaški) tabor, (vojaško) taboriščezastar. lovec se je potihoma približal stanu stojišču
  21.      stanarína  -e ž () plačilo za uporabo stanovanja: plačevati, pobirati stanarino; visoka stanarina ◊ ekon. revalorizirati stanarino; jur. ekonomska stanarina ki zagotavlja vzdrževanje poslopja, amortizacijo in obresti
  22.      stánca  -e ž () lit. kitica iz osmih enajstercev: uporabljati stanco; pesem v stancah
  23.      stándard  -a m () nav. mn. za posamezno državo obvezen enotni predpis za mere, kakovost izdelkov: izdelati, upoštevati standard; blago ni narejeno po standardih; jugoslovanski standardi [JUS]; mednarodni standardi; standardi za pohištvo / industrijski standardi // kar določa, kakšno sme, mora kaj biti: varnostni standardi / moralni, socialni standardi moralna, socialna pravila, norme
  24.      stándard  tudi štándard -a m () skupek možnosti za zadovoljevanje življenjskih, duhovnih, kulturnih potreb, življenjska raven: standard pada, raste; izboljšati si standard; zagotoviti državljanom ustrezen standard; nizek, visok standard / družbeni, kulturni, osebni standard / življenjski standard / pog. doseči, imeti standard visok standard; pretirana skrb za standard
  25.      stándarden  -dna -o prid. () 1. nanašajoč se na standard, predpis: standardni deli, izdelki; standardni vzorec; standardna kakovost; standardne mere oblačil; določiti standardne oblike pasme / standardni predpisi 2. splošno uporabljan, uveljavljen: standardna metoda raziskovanja; na programu so bila standardna dela naših skladateljev; penicilin je postal standardno zdravilo / ta knjiga je standardno delo za to stroko temeljno // navaden, običajen: standardna izvedba avtomobila; standardno pohištvo / standardna rešitev problema; novinar mu je postavil standardno vprašanje / košarkarji so pokazali standardno formo ◊ ekon. standardna deviacija številčni izraz, ki kaže na razlike od povprečja določenih podatkov; kor. standardni plesi družabni plesi, nastali pod vplivom angleškega načina plesanja; lingv. standardni jezik knjižni jezik; šport., voj. standardna puška malokalibrska puška za tekmovanje v streljanju na petdeset metrov; voj. standardno orožje orožje, ki se izdeluje v redni proizvodnji in se v vojski redno, množično uporablja stándardno prisl.: standardno izdelano pohištvo; standardno urejeno stanovanje

   7.426 7.451 7.476 7.501 7.526 7.551 7.576 7.601 7.626 7.651  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA