Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (7.226-7.250)



  1.      seržánt  -a m (ā á) v nekaterih državah podoficirski čin, navadno za stopnjo višji od korporala, ali nosilec tega čina: enoti poveljuje seržant
  2.      sesánje  -a [sǝs in ses] s () glagolnik od sesati: doba sesanja / sesanje palca / sesanje prahu; priprava za sesanje plinov
  3.      sesédanje  -a [sǝs in ses] s (ẹ́) glagolnik od sesedati se: sesedanje hriba, zemlje / sesedanje krvi
  4.      sesekljanína  -e [sǝs in ses] ž (í) knjiž. (pečeno) sesekljano meso: postreči s kuretino in sesekljanino
  5.      sesípanje  -a [sǝs in ses] s () glagolnik od sesipati se: sesipanje kamenja, zemlje
  6.      sesljánje  -a [sǝs in ses] s () glagolnik od sesljati: otrokovo sesljanje se je nekoliko popravilo
  7.      sestájanje  -a [sǝs in ses] s (ā) glagolnik od sestajati se: preprečevati sestajanje in zbiranje; sestajanje z različnimi ljudmi / sestajanje komisije, odbora
  8.      sestánek  -nka [sǝs in ses] m () 1. srečanje določene skupine ljudi, navadno večje, na katerem se o čem razpravlja, dogovarja, sklepa: sestanek je bil preložen; sestanka so se udeležili tudi gostje; sklicati sestanek; iti na sestanek; dolg, važen sestanek; sestanek članov upravnega odbora; dnevni red sestanka / vsak mesec imajo sestanek / delovni sestanek; izredni, redni sestanek; množični sestanek; partijski sestanek; ustanovni sestanek; publ.: vrhunski sestanek sestanek voditeljev držav; sestanek na ministrski ravni sestanek ministrovšol. roditeljski sestanek 2. dogovorjeno srečanje, navadno prijateljev, zaljubljencev: s prijatelji se je dogovoril za sestanek; povabilo na sestanek / družabni, prijateljski sestanek; ljubezenski sestanek / zvečer ima sestanek s svojim dekletom
  9.      sestánkar  -ja [sǝs in ses] m () nav. slabš. kdor se (pogosto) udeležuje sestankov: postal je pravi sestankar
  10.      sestankáriti  -im [sǝs in ses] nedov.) nav. slabš. (pogosto) imeti sestanek, sestanke: preveč so sestankarili
  11.      sestánkarski  -a -o [sǝs in ses] prid. () nanašajoč se na sestankarje ali sestankarstvo: sestankarski jezik / začela se je sestankarska sezona
  12.      sestánkarstvo  -a [sǝs in ses] s () nav. slabš. (pogosto) organiziranje, sklicevanje sestankov: kritizirati sestankarstvo / naveličala se je njegovega sestankarstva
  13.      sestankováti  -újem [sǝs in ses] nedov.) nav. ekspr. imeti sestanek, sestanke: že dva dni sestankujejo / sestankuje s čudnimi ljudmi se sestaja, se shaja
  14.      sestávljanje  -a [sǝs in ses] s (á) 1. glagolnik od sestavljati: sestavljanje naprave, stroja / za zdravo prehrano je pomembno pravilno sestavljanje jedilnika; sestavljanje učnega načrta, statuta, urnika / sestavljanje pisma mu je vzelo precej časa / sestavljanje leksikona, slovarja 2. lingv. tvorjenje (nove) besede iz podstave s predponami: sestavljanje glagolov ◊ fiz. sestavljanje hitrosti, sil
  15.      sestávljanka  -e [sǝs in ses] ž (á) 1. igrača, pri kateri se sestavljajo elementi, deli: kupiti sestavljanko; lesene sestavljanke; tehnične igrače in sestavljanke 2. kar je sestavljeno iz več elementov, delov: iz škatlastih kosov pohištva delamo poljubne sestavljanke; oprema satelita je zgrajena kot sestavljanka, tako da se posamezne naprave zlahka zamenjajo / graditi po sistemu sestavljanke
  16.      sestópanje  -a [sǝs in ses] s (ọ̄) glagolnik od sestopati: planinec se je ponesrečil pri sestopanju / sestopanje po lestvi / sestopanje s kolesa
  17.      sestrádanec  -nca [sǝs in ses] m (á) ekspr. sestradan človek: sestradanci so se le s težavo premikali; jedel je kot sestradanec
  18.      sestrádanka  -e [sǝs in ses] ž (á) ekspr. sestradana ženska: sestradanke iz taborišča
  19.      sestrádanost  -i [sǝs in ses] ž (á) stanje sestradanega človeka: sestradanost ujetnikov; sestradanost in onemoglost
  20.      sestrána  -e ž (ā) star. sestrična: oženjen je z njeno sestrano
  21.      sestránec  -nca m (ā) star. bratranec: ima tri sestrance
  22.      seštévanec  -nca [sǝš in seš] m (ẹ́) mat. število, ki se prišteva ali h kateremu se prišteva: dvomestni seštevanec; seštevanci in množenci
  23.      seštévanje  -a [sǝš in seš] s (ẹ́) glagolnik od seštevati: seštevanje stroškov / seštevanje celih števil, ulomkov; znak za seštevanje; seštevanje in odštevanje / okrajšano seštevanje pri katerem se seštevajo zaokrožena števila / stroj za seštevanje
  24.      seštévanka  -e [sǝš in seš] ž (ẹ́) mat. 1. sistem seštevkov celih števil: seštevanka in poštevanka 2. tabela, v kateri so navedena števila in njihovi seštevki
  25.      sévanje  -a s (ẹ́) fiz. oddajanje valov, delcev: sevanje radijske antene; sevanje radioaktivnega vira / sevanje svetlobe // valovi, delci, ki jih oddaja vir in se širijo v prostor: poškodbe zaradi sevanja / dolgovalovno, kratkovalovno sevanje; ionizirajoče sevanje; radioaktivno sevanje; rentgensko sevanje

   7.101 7.126 7.151 7.176 7.201 7.226 7.251 7.276 7.301 7.326  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA