Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

An (6.613-6.637)


  1.      razcapánka  -e ž (á) ženska oblika od razcapanec: kakšna razcapanka je ♪
  2.      razcapánost  -i ž (á) ekspr. lastnost, značilnost razcapanega: razcapanost obleke ♪
  3.      razcefránost  -i [cef in cǝf] ž (á) lastnost, značilnost razcefranega: razcefranost hlač ♪
  4.      razcoklán  -a -o prid. (á) ekspr. razhojen: razcoklane blatne poti so se poleti osušile ♪
  5.      razcvétanje  -a s (ẹ̄) glagolnik od razcvetati se: pozno razcvetanje sadnega drevja / razcvetanje kulture ♪
  6.      razčiščevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razčiščevati: razčiščevanje pogledov, stališč; razčiščevanje spornih vprašanj ♪
  7.      razčlenjevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razčlenjevati: razčlenjevanje prostora s stebri, premičnimi stenami / razčlenjevanje je potrdilo domnevo; kritično, podrobno razčlenjevanje; razčlenjevanje vsebine in zgradbe dramskega dela ♪
  8.      razčustvovánost  -i ž (á) knjiž. močna čustvena vznemirjenost: njena navidezna hladnost je prikrivala notranjo razčustvovanost ♪
  9.      razdájanje  -a s (ȃ) glagolnik od razdajati: razdajanje denarja / razdajanje življenjskih moči ♪
  10.      razdaníti se  -ím se dov., razdánil se (ȋ í) nav. 3. os., zastar. zdaniti se: ko se je razdanilo, je vstala ♪
  11.      razdejánje  -a s (ȃ) 1. glagolnik od razdejati: razdejanje gradu / razdejanje duševnosti 2. kar je posledica nasilnega poškodovanja: povzročiti razdejanje; vojno razdejanje / ekspr. razdejanje na mizi, v sobi nered ♪
  12.      razdejánost  -i ž (á) stanje razdejanega: razdejanost mesta / duševna razdejanost; obup in razdejanost ♪
  13.      razdeljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razdeljevati: razdeljevanje prostora z vmesnimi stenami; razdeljevanje na dele, v skupine / razdeljevanje knjig učencem; organizirano razdeljevanje surovin ♪
  14.      razdévanje  -a s (ẹ́) glagolnik od razdevati: razdevanje nakupljenega po mizi / razdevanje prašiča ♪
  15.      razdíranje  -a s (ȋ) glagolnik od razdirati: razdiranje motorja, stroja / razdiranje prijateljstva / razdiranje že sklenjenih pogodb / razdiranje šal ♪
  16.      razdivjánec  -nca m (á) ekspr. kdor v dejanju kaže (veliko) jezo, togoto: razdivjanec je povzročil veliko škodo ♪
  17.      razdivjánost  -i ž (á) značilnost, stanje razdivjanega človeka: razdivjanost fantov / v razdivjanosti jo je udaril ♪
  18.      razdrápanost  -i ž (ā) značilnost razdrapanega: razdrapanost ceste / knjiž. notranja razdrapanost človeka ♪
  19.      razdruževánje  -a s (ȃ) glagolnik od razdruževati: razdruževanje pred leti združenih organizacij; proces razdruževanja / združevanje in razdruževanje ljudi; težnje po razdruževanju ♪
  20.      razdvájanje  -a s (ā) glagolnik od razdvajati: razdvajanje prijateljev / razdvajanje narodov ♪
  21.      razformíranje  -a s (ȋ) knjiž. razpustitev, ukinitev: razformiranje nogometnega kluba ♪
  22.      razgáljanje  -a s (á) glagolnik od razgaljati: razgaljanje in razkazovanje telesa; bolezensko nagnjenje do razgaljanja spolovil / razgaljanje očetovega življenja mu je bilo neprijetno ♪
  23.      razgaljevánje  -a s (ȃ) glagolnik od razgaljevati: razgaljevanje prsi / drzno razgaljevanje družbe ♪
  24.      razganíti  in razgániti -em dov. (ȋ á) 1. narediti, da kaj ni več zganjeno, preganjeno: razganil je list in prebral sporočilo; razganiti ruto / iz žepa je vzela kos zmečkanega papirja in ga razganila 2. star. razmakniti: nekoliko je razganila zaveso, da je videla na cesto; veje so se razganile razgánjen -a -o: postaviti čevlje na razganjen časopis ♪
  25.      razgánjati  -am nedov. (ȃ) 1. delati, povzročati, navadno z ostrimi besedami, grobim ravnanjem, da več oseb, živali ni več skupaj, na enem mestu: redarji so razganjali demonstrante / ekspr. razganjati zborovanje // ekspr. delati, da česa ni več: burja razganja meglo 2. s pritiskom od znotraj povzročati, da kaj poči, razpade: led in korenine razganjajo skale / mlado vino razganja sod 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa osebek: jeza, radovednost ga razganja / ne zamerite ji, mladost jo razganja // brezoseb., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: razganja ga od ljubosumnosti, zdravja / kar razganjalo ga je od smeha ● ekspr. denar mu je kar razganjal denarnico imel je veliko denarja; ekspr. bil je v tistih letih, ko ga je razganjalo ko je bil poln moči; ko je čutil močno spolno slo; ekspr. otroci so se tako najedli, da jih kar razganja zelo ♪

   6.488 6.513 6.538 6.563 6.588 6.613 6.638 6.663 6.688 6.713  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA